018-068/2012 Občina Kranjska Gora

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in dozidava vrtca v Mojstrani", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kovinar - Gradnje ST, d.o.o., Spodnji Plavž 26, Jesenice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1b, Kranjska Gora (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14. 3. 2012

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 6. 2. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

V postopku oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in dozidava vrtca v Mojstrani" je naročnik 27. 1. 2012 izdal Odločitev o oddaji naročila, v kateri je vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je še navedel, da je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno, ker vlagatelj ponudbi ni priložil popisa del za elektroinštalacije, kaj pomeni, da ne izpolnjuje zahtev iz specifikacije naročila. Za navedena dela je vlagatelj priložil samo rekapitulacijo, kar pa ne zadostuje, da bi strokovna komisija preverila, ali je v popisu ponudil vsa dela, in da je seštevek posameznih del pravilen.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj 6. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji naročila. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba zaradi pomotoma nepredloženih popisov elektroinštalacijskih del formalno nepopolna, naročnik pa bi ga moral pozvati k formalni dopolnitvi ponudbe, saj bi šele s tem pridobil vse potrebne podatke za analizo po posameznih postavkah. Dopolnitev ponudbe s popisom elektroinštalacijskih del ne posega v postavko meril, saj se skupna vrednost ponudbe in ponudba v okviru meril ne spremeni. Vlagatelj navaja, da s predložitvijo popisa elektroinštalacijskih del tudi ne bi spreminjal svoje cene na enoto niti vrednosti postavke, saj naročnik s temi podatki še ne razpolaga, ker formalno niso priloženi k ponudbi, niti ne bi spremenil tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, ampak samo dopolnjuje podatke, ki jih naročnik potrebuje za pravilno primerljivost ponudb. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 17. 2. 2012 izjasnil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik najprej izpostavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno, saj procesne predpostavke za izdajo dodatne obrazložitve niso bile podane, in bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo vložiti v petih delovnih dneh od prejema odločitve o oddaji javnega naročila. V nadaljevanju vlagatelj še navaja, da dejstva nepredložitve popisa del za elektroinštalacije ni mogoče sanirati v postopku dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe, saj gre za tehnični del ponudbe.

Naročnik je 27. 2. 2012 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik pojasni, da ponudba vlagatelja zaradi nepredložitve popisa del elektroinštalacij ni bila le formalno nepopolna, saj iz ponudbe vlagatelja ni izhajalo, da vlagatelj dejansko ponuja električni material in dela, kot so bila specificirana v razpisni dokumentaciji. Naročnik odgovarja, da bi vlagatelj z morebitno dopolnitvijo svoje ponudbe lahko spreminjal tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kakor tudi cene na enoto in vrednosti postavke, kar pa na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) prepovedano. Naročnik še dodaja, da se pomanjkljivost ponudbe ne sme opredeliti kot formalna nepopolnost, če to omogoča zlorabo med ponudniki glede njihove konkurenčnosti oziroma vpliva na enakopravnost ponudnikov. Vlagatelj bi glede na to, da mu je bilo že znano, da je najugodnejši ponudnik, z dopolnitvijo sporne ponudbe cene na enoto lahko prilagodil rekapitulacijski vrednosti, s tem pa bi bili v neenakopraven položaj postavljeni ostali ponudniki, ki takšne možnosti niso imeli. Naročnik je vlagatelju naložil povrnitev stroškov izbranemu ponudniku.

Naročnik je 28. 2. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila in ob upoštevanju navedb strank revizijskega postopka je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno, saj je bil vložen v roku osmih delovnih dni od prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kot to nalaga tretji odstavek 79. a člen ZJN-2 v povezavi s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN. Tudi če bi ta rok šteli od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, bi bil zahtevek za revizijo še vedno pravočasen, zato Državna revizijska komisija pomisleke izbranega ponudnika glede upravičenosti zahteve za dodatno obrazložitev ni obravnavala, ampak je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejansko stanje med strankama postopka ni sporno. Vlagatelj v ponudbi ni predložil popisa del za elektroinštalacijska dela, čeprav bi to glede na določbe razpisne dokumentacije moral storiti.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi nepredložitve popisa del za elektroinštalacijska dela izločil kot nepopolno, ne da bi ga prej pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2. Naročnik meni, da bi vlagatelj z dopolnitvijo ponudbe posegel v tehnični del ponudbe kakor tudi v ceno na enoto in vrednost postavke, kar je nedopustno dopolnjevati, vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da z dopolnitvijo ponudbe s popisom elektroinštalacijskih del ne bi posegel v tiste elemente ponudbe, glede katerih zakon ne dopušča spreminjanja.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna, če ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki ni primerna, tudi ni popolna, naročnik pa je dolžan tako ponudbo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, po dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti iz postopka.

78. člen ZJN-2 v prvem odstavku določa, da mora naročnik, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Vendar pa ponudnik, v skladu z določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Priprava in predložitev ponudbe) določil, da mora ponudnik za popolnost ponudbe med drugim predložiti tudi Ponudbeni predračun (poglavje 8), ki je zajemal rekapitulacijo vseh del, rekapitulacijo posamezne vrste del in popis posameznih del s količinami znotraj vsebinsko zaključene vrste del. V točki 3. 2 (Oblikovanje ponudbene cene) je naročnik med drugim zapisal, da mora ponudnik ponudbeno ceno oblikovati na osnovi popisa del s količinami in pogodbe, da mora ponudnik izpolniti cene za vse postavke, opisane v popisu del s količinami, ter da mora ponudba zajemati vsa razpisana dela po zahtevah naročnika.

Ponudniki so torej bili dolžni v ponudbi priložiti izpolnjene popise del, saj je naročnik le na ta način lahko ugotovil, ali je ponudnik v ponudbeni ceni upošteval vsa dela in opremo, ki so bila zahtevana.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da k rekapitulaciji za elektroinštalacije ni predložil izpolnjenega popisa del, kjer bi moral v skladu z zahtevo razpisne izpolniti cene na enoto in zneske za vse postavke, opisane v popisu del.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije te pomanjkljivosti ponudbe ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost ponudbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru instituta dopustnega dopolnjevanja ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je glede dopolnjevanja ponudb že večkrat pojasnila, da je iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. O formalni nepopolnosti lahko torej govorimo le v primeru, kadar je iz ponudbe vsaj deloma razvidno, ali ponudnik izpolnjuje naročnikove zahteve.

Pri vlagateljevi ponudbi gre ugotoviti, da iz nje ni niti deloma razvidno, ali vlagatelj naročniku sploh ponuja tisto, kar je naročnik od njega zahteval. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da zaradi tega, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil popisa del za elektroinštalacije, naročnik na podlagi njegove ponudbe ni mogel preveriti, ali vlagatelj ponuja električni material in dela, kot so bila specificirana v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj se sicer sklicuje na dejstvo, da je v ponudbi predložil ponudbeni predračun, iz katerega je razvidno, da so elektroinštalacijska dela zajeta v predračunu, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj na podlagi priložene rekapitulacije del za elektroinštalacije, ki vsebuje skupno vrednost materiala in del, ni mogoče ugotoviti, katera dela in opremo je ponudnik upošteval v tej ponudbeni ceni, oziroma ali je v ponudbi zajel vsa razpisana dela in opremo, ki so bili zahtevani. Ta so bila natančno opredeljena v popisu elektroinštalacijskih del in materiala, ki pa ga (kot že ugotovljeno) vlagatelj v ponudbi ni priložil.

Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za primerno oziroma popolno. Elektroinštalacijska dela in oprema nedvomno predstavljajo predmet ponudbe, iz vlagateljeve ponudbe pa ni razvidno, da vlagatelj ta dela in opremo sploh ponuja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe zaradi ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne, ki bi jo bilo v postopku oddaje javnega naročila dopustno odpravljati (78. člen ZJN-2), ampak gre za vsebinsko pomanjkljivost ponudbe. Vlagatelj bi v primeru, če bi mu naročnik dopustil dopolnitev ponudbe v tem delu, s predložitvijo popisa del za elektroinštalacije s podanimi cenami na enoto in zneski za vsako od postavk, nedopustno posegel tako v tehnični del predmeta javnega naročila, na način, da bi naknadno vpisoval v ponudbo, katera dela bo opravljal, kakor tudi v cene na enoto in vrednosti postavk za elektroinštalacijska dela, kar pa ZJN-2 v drugem odstavku 78. člena izrecno prepoveduje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, ne da bi ga pozval na odpravo formalnih pomanjkljivosti ponudbe, zato je v skladu z prvo alinejo prvega odstavka 38. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Povrnitev stroškov postopka je zahteval tudi izbrani ponudnik.

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrnila kot neutemeljeno, saj ocenjuje, da stroški niso bili potrebni, ker prispevek izbranega ponudnika ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 3. 2012


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Kovinar - Gradnje ST, d.o.o., Spodnji Plavž 26, Jesenice
- Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1b, Kranjska Gora
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran