018-041/2012 Občina Grosuplje
Številka: 018-041/2012-3Datum sprejema: 2. 3. 2012
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izdelavo projekta PGD in PZI za gradnjo povezovalne ceste med priključkom na regionalno cesto R3-646/1444, Adamičevo cesto, preko nadvoza čez železniško progo s priključkom za križišče na Kadunčevi cesti v Grosupljem" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PNZ, d. o. o., Vojkova cesta 65, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), 2. 3. 2012
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Ocenjevanje ponudb in odločitev o oddaji javnega naročila" št. 371-0016/2010-2 z dne 28. 11. 2011.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 534,57 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 22. 9. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10753/2011) z dokumentom "Ocenjevanje ponudb in odločitev o oddaji javnega naročila" št. 371-0016/2010-2 z dne 28. 11. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Elea iC, d. o. o., Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Po prejemu te odločitve je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 12. 2011 in predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da ne izbrani ponudnik ne njegov kader nimajo referenc z zahtevanimi lastnostmi, zato je naročnik ravnal v nasprotju s prvim dostavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ponudbe izbranega ponudnika ni izločil. Vlagatelj je med drugim še navedel, da je pri dveh referenčnih naročnikih vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da bi lahko s pridobljenimi podatki dokazal navedbe v zahtevku za revizijo.
Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 12. 2011 naročniku posredoval dopisa dveh fakultet, ki ju je pridobil na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja v zvezi "s projektno dokumentacijo PGD in PZI za premostitveni objekt čez Glinščico (dva mosta ali most čez Glinščico), izdelano v letih 2008 in 2009 in katere naročnik sta bili Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko".
Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 22. 12. 2011 izjavil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve očitke.
Naročnik je s sklepom št. 371-16/2010-2 z dne 6. 1. 2012 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 10. 1. 2012, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-021/2012-2 z dne 19. 1. 2012 ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na odločanje po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN.
Naročnik je z "Odločitvijo o zahtevku za revizijo" št. 371-0016/2010-2 z dne 31. 1. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil in ni priznal priglašenih stroškov. Naročnik citira pojasnila izbranega ponudnika in navaja, da je izbrani ponudnik predložil reference zase in za kader, ki izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je 6. 2. 2012 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo, in sicer kot prilogo dopisu št. 371-0016/2010-2 z dne 3. 2. 2012.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 2. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikove argumente.
Pred vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija preverila pravočasnost nekaterih ravnanj udeležencev iz postopka oddaje javnega naročila v postopku pravnega varstva.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila vlagatelju vročil 30. 11. 2011 (razvidno iz podpisane vročilnice). Vlagatelj je še isti dan prejema odločitve o oddaji javnega naročila (torej 30. 11. 2011) priporočeno po pošti zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila (dopis št. 1592/2011-dir.VC/HK z dne 30. 11. 2011). Naročnik je zahtevo za vpogled prejel 1. 12. 2011 (razvidno iz datuma, ki ga je naročnik zapisal v prejemni štampiljki), z dopisom št. 371-0016/2010-2 z dne 2. 12. 2011 pa je vlagatelja obvestil, da bo vpogled 7. 12. 2011, ob 14. uri. O vpogledu je naročnik sestavil zapisnik št. JR-11/008 z dne 7. 12. 2011.
Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti 12. 12. 2011, kar glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN pomeni, da zadnji dan roka, kot je določen v petem odstavku 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj je zahtevek za revizijo torej vložil pravočasno.
Vlagatelj je po vložitvi zahtevka za revizijo 15. 12. 2011 priporočeno po pošti vložil še vlogo z dne 14. 12. 2011, h kateri je predložil dokazila, s katerima podpira enega izmed očitkov v zahtevku za revizijo. Čeprav je vlagatelj to vlogo vložil po preteku roka za vložitev zahtevka za revizijo iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, jo je Državna revizijska komisija (skupaj s priloženima dokaziloma) upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je namreč že v zahtevku za revizijo pojasnil, zakaj eden izmed referenčnih poslov, ki ga je priglasil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje referenčnega pogoja, skliceval se je na spletno stran, kjer je mogoče preveriti podatke, predložil pa je tudi dva načrta objekta iz tega referenčnega posla. Vlagatelj je ob tem v zahtevku za revizijo tudi pojasnil, da je upoštevajoč postopek, ki ga določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s spr.; v nadaljevanju: ZDIJZ), referenčna naročnika zaprosil za posredovanje podatkov, in sicer z dopisom z dne 9. 12. 2011. K zahtevku za revizijo je vlagatelj predložil fotokopijo slednjega dopisa in fotokopijo "potrdil o oddaji pošiljke", iz katerih je razvidno, da je pošiljki tema referenčnima naročnikoma poslal 9. 12. 2011 priporočeno po pošti. Ti pošiljki je vlagatelj referenčnima naročnikoma torej poslal še znotraj roka iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN.
Iz vlagateljevih ravnanj je torej razvidno, da je pri vložitvi zahtevka za revizijo ravnal skrbno in pravočasno, ko je navajal dejstva in predlagal dokaze. Ker zavezanci po ZDIJZ lahko o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločijo najkasneje v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ), ta rok pa se v določenih (izjemnih) okoliščinah tudi lahko podaljša (24. člen ZDIJZ), je razvidno, da je bila (ne)možnost predložitve nekaterih dokazil kljub vlagateljevemu pravočasnemu ukrepanju odvisna zgolj od razlogov, ki so izven vlagateljeve sfere.
Državna revizijska komisija dodaja, da je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je bila vloga z dne 14. 12. 2011 skupaj s predloženima dokaziloma le še dodaten in ne nosilen dokaz v zvezi z očitkom o neustreznosti referenčnega posla.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da sta se tako naročnik kot izbrani ponudnik imela možnost izjasniti o dokazilih, ki ju je vlagatelj predložil k vlogi z dne 14. 12. 2011, oziroma o podatkih, ki naj bi jih ti dokazili dokazovali, kar pomeni, da je bilo zadoščeno tudi načelu kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN), in da sta se tudi izrekla (izbrani ponudnik v dopisu z dne 22. 12. 2011, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik, sklicujoč se na 27. člen ZPVPJN, izbranemu ponudniku poslal zahtevek za revizijo kot prilogo dopisu št. 4302-0001/2006 z dne 15. 12. 2011 in ga poučil, da se o njem lahko izjasni v treh delovnih dneh od njegovega prejema. Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je izbrani ponudnik zahtevek za revizijo prejel 16. 12. 2011.
Naročnik je izbranemu ponudniku, sklicujoč se na 27. člen ZPVPJN, poslal tudi vlagateljevo vlogo z dne 14. 12. 2011 skupaj z dokaziloma, in sicer kot prilogo dopisu št. 371-0016/2010-2 z dne 18. 12. 2011. V tem dopisu je naročnik izbranega ponudnika zaprosil za izjasnitev "skla[d]no z 27. členom (27. čl. ZPVPJN)". Iz podpisane vročilnice je razvidno, da je izbrani ponudnik dopis št. 371-0016/2010-2 z dne 18. 12. 2011 prejel 20. 12. 2011.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22. 12. 2011 izjasnil, pri čemer se v njej sklicuje, da mu je naročnik "20.12.2011 [â??] poslal zahtevek za revizijo" in da "znotraj zakonskega roka navaja, kot to sledi iz obrazložitve". Naročnik je vlogo z dne 22. 12. 2011 evidentiral, da jo je prejel 27. 12. 2011, Državni revizijski komisiji pa ni predložil ovojnice, s katero bi izkazoval, da mu je bila poslana (npr. priporočeno po pošti) in ne morda osebno predložena.
Skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se izbrani ponudnik lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o vlagateljevih navedbah.
V vlogi z dne 14. 12. 2011 je vlagatelj dokazoval le neskladnost ene izmed referenc, o drugih referencah pa se je opredelil že v zahtevku za revizijo in že v zahtevku za revizijo dokazoval njihovo neskladnost. Upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN bi rok treh delovnih dni za izjasnitev o zahtevku za revizijo, ki ga je izbrani ponudnik prejel 16. 12. 2011, potekel 21. 12. 2011. Če bi Državna revizijska komisija izhajala iz okoliščin, 1. da vloga z dne 14. 12. 2011 ne more vplivati na potek roka iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN za izjasnitev izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo in 2. da izbrani ponudnik vloge z dne 22. 12. 2011, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, ni poslal naročniku priporočeno po pošti pred datumom, ki ga je navedel na tej vlogi (torej 22. 12. 2011), bi morala zaključiti, da se je izbrani ponudnik o zahtevku za revizijo (razen v delu, ki se nanaša na opredelitev o vlogi z dne 14. 12. 2011) izjasnil po poteku roka iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN. Ker pa je naročnik v "Odločitvi o zahtevku za revizijo" št. 371-0016/2010-2 z dne 31. 1. 2012 uporabil vso argumentacijo izbranega ponudnika iz vloge z dne 22. 12. 2011, je razvidno, da je naročnik odločitev, da zavrne zahtevek za revizijo, v celoti utemeljil na izjasnitvi izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo (torej na podlagi vloge z dne 22. 12. 2011). Naročnikovi argumenti za zavrnitev zahtevka za revizijo so torej enaki argumentom izbranega ponudnika. Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil še v roku osmih delovnih dni po prejemu sklepa št. 018-021/2012-2 z dne 19. 1. 2012. Zato Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali ima na njeno dolžnost iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN kakršenkoli vpliv vprašanje, ali se je izbrani ponudnik o zahtevku za revizijo izjasnil v roku iz drugega odstavka 27. člena ZJN-2. Opredelitev Državne revizijske komisije do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo v konkretni zadevi namreč že po naravi stvari pomeni tudi hkratno opredelitev do izjasnitve izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo. Ob takem zaključku se Državna revizijska komisija zato tudi ni posebej ukvarjala z vprašanjem, ali ZPVPJN sploh določa kakšne posledice, če izbrani ponudnik ne ravna v roku iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v obvestilo o naročilu, razpisno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika, odločitev o oddaji naročila, priloge k zahtevku za revizijo in vlogi z dne 22. 12. 2011 ter na spletne strani, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik upravičeno zaključil, da je izbrani ponudnik predložil popolno ponudbo. Vlagatelj očita, da je naročnik neskladno z ZJN-2 štel, da je izbrani ponudnik priglasil ustrezne kadre in reference.
Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).
Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).
Naročnik med drugim lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2).
Dokazovanje referenc v zvezi s storitvami ureja druga alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim in šestim odstavkom 45. člena ZJN-2), dokazovanje v zvezi s kadri pa alinei b in e drugega odstavka 45. člena ZJN-2.
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v obvestilo o naročilu ugotovila, da je naročnik v točki III.2.3) Tehnična sposobnost "Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:" predstavil tako, da je ponudnike napotil na razpisno dokumentacijo, saj je zapisal "Navedeno v razpisni dokumentaciji."
Naročnik je v 3. poglavju Navodil za pripravo ponudbe (str. 9-14) predstavil "Pogoj[e] za priznanje sposobnosti" (točka 3.1) in "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe" (točka 3.2).
Naročnik je v točki 3.1 Navodil za pripravo ponudbe (str. 9) določil, da "[p]onudnik mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti. Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec) mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, izpolnjevati osnovne in ekonomsko-finančne pogoje ter pogoje glede referenc in solidnosti." Podobno je naročnik določil tudi v točki 4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe (Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti; str. 16), v kateri je še določil, da "[t]ehnične in kadrovske zmogljivosti lahko zagotovi ponudnik oziroma katerikoli gospodarski subjekt sam, ali skupaj z drugimi, ki nastopajo v ponudbi".
Naročnik je "[k]adrovske zmogljivosti" določil v točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe (str. 10-13), "[r]eference" pa v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (str. 13).
Naročnik je v zvezi s kadri in referencami na portalu javnih naročil objavil tudi odgovore ter popravek in spremembe razpisne dokumentacije (29. 9. 2011, ob 14.05; 29. 9. 2011, ob 14.07; 29. 9. 2011, ob 14.13; 30. 9. 2011, ob 15.22; 5. 10. 2011, ob 17.49; 5. 10. 2011, ob 17.54).
Upoštevajoč zahteve iz Navodil za pripravo ponudbe in s portala javnih naročil je razvidno, da je naročnik določil, da mora ponudnik zagotoviti odgovornega vodjo projekta (točka 3.1.4.1) in skladno s točko 3.1.4.2 še posamezne odgovorne osebe za izvedbo:
1. za izdelavo PGD in PZI infrastrukture - ceste in vseh komunalnih vodov /odgovorni projektanti/,
2. za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza /odgovorni projektant/,
3. za izdelavo PGD in PZI krajinske arhitekture /odgovorni projektant/,
4. za izdelavo PGD in PZI infrastrukture - ceste in vseh komunalnih vodov /strokovnjak/,
5. za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza /strokovnjak/,
6. za izdelavo PGD in PZI krajinske arhitekture /strokovnjak/,
7. odgovorni geomehanik.
Za kadre iz točke 3.1.4.1 in 1.-6. točke iz točke 3.1.4.2 je naročnik zahteval, da morajo izpolnjevati nekatere pogoje, med drugim morajo imeti izkušnje, kot jih je določil naročnik.
Naročnik je za kader iz točke 3.1.4.1 (odgovorni vodja projekta) določil:
"Ponudnik mora zagotoviti odgovornega vodjo projekta, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
ď najmanj visoka strokovna izobrazba (dipl.inž.grad.) in strokovni izpit za odgovornega projektanta s področja gradbene stroke
ď vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice kot pooblaščeni inženir gradbene stroke - odgovorni projektant
ď redno zaposlen pri ponudniku
ď v zadnjih petih letih pred objavo tega naročila odgovorni vodja projekta pri najmanj treh istovrstnih poslih kot je to naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 40.000 EUR z DDV. Kot istovrsten posel se šteje novogradnja ceste; pri čemer vsaj dve referenci vključujeta cestni objekt (podvoz ali nadvoz ali most).
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni vodja projekta), navedeni skladno s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni izdelavo projektne dokumentacije za: državne ali občinske ceste, na ravni PGD ali PZI. Iz opisa predloženih referenc odgovornega vodje projekta mora biti razvidno, da gre za takšen posel.
Projektna dokumentacije za izvedbo različnih del povezanih z državno ali občinsko cesto, kot so na primer: obnove, preplastitve, avtobusna postajališča, parkirišča, prostori za ustavljanje vozil, odstavni, prehitevalni, zavijalni, dodatni pasovi, pločniki, poti, priključki (npr. industrijskih con), predori in podobno, ne šteje za istovrsten posel.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o opravljenem strokovnem izpitu, vpisu v imenik poklicne zbornice in dodatna dokazila o referenčnem poslu."
Naročnik je za kadre iz točke 3.1.4.2 (upoštevajoč odgovora, objavljena na portalu javnih naročil 5. 10. 2011, ob 17.49, in 5. 10. 2011, ob 17.54) določil:
"Poleg odgovornega vodje projekta mora ponudnik za posamezna strokovna področja iz specifikacije naročila zagotoviti še odgovorne osebe za izvedbo, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
[1.] Za izdelavo PGD in PZI infrastrukture - ceste in vseh komunalnih vodov /odgovorni projektanti/:
ď strokovnjak z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl.inž.) z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju projektiranja kot ga pokriva v ponudbi za posamezni segment infrastrukture;
ď v zadnjih petih letih pred objavo tega javnega naročila odgovorni projektant najmanj treh istovrstnih poslov s področja kot ga pokriva, v obsegu, kot je to javno naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 70% ponudbene vrednosti PGD in PZI za posamezni segment infrastrukture. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI infrastrukture po obsegu primerljiv, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi.
[2.] Za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza /odgovorni projektant/:
ď gradbenik z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl.inž.grad.) z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju projektiranja premostitvenih objektov (nadvoza ali podvoza ali mosta);
ď v zadnjih petih letih pred objavo tega javnega naročila odgovorni projektant najmanj treh istovrstnih poslov kot je to javno naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 20.000 z DDV. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI premostitvenega objekta (nadvoza ali podvoza ali mosta) svetle razpetine nad 15 m.
[3.] Za izdelavo PGD in PZI krajinske arhitekture /odgovorni projektant/
ď arhitekt z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl. inž. arh.), z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju krajinske arhitekture;
ď v zadnjih petih letih pred objavo tega javnega naročila odgovorni projektant krajinske arhitekture najmanj treh istovrstnih poslih kot je to javno naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 70% ponudbene vrednosti za PGD in PZI krajinske arhitekture. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI krajinske arhitekture po obsegu primerljiv, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi.
[4.] Za izdelavo PGD in PZI infrastrukture - ceste in vseh komunalnih vodov /strokovnjak/:
ď strokovnjak z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl.inž.) z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju projektiranja infrastrukture s področja, kot ga pokriva v ponudbi;
ď je v zadnjih treh letih pred objavo tega javnega naročila sodeloval pri najmanj treh istovrstnih poslov s področja kot ga pokriva, v obsegu, kot je to javno naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 70% ponudbene vrednosti PGD in PZI za posamezni segment infrastrukture. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI infrastrukture po obsegu primerljiv, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi.
[5.] Za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza /strokovnjak/:
ď gradbenik z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl.inž.grad.) z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju projektiranja premostitvenih objektov (nadvoza ali podvoza ali mosta);
ď je v zadnjih treh letih pred objavo tega javnega naročila sodeloval pri najmanj enem istovrstnem poslu, kot ga prevzema v ponudbi v vrednosti najmanj 20.000 z DDV. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI premostitvenega objekta (nadvoza ali podvoza ali mosta) svetle razpetine nad 15 m.
[6.] Za izdelavo PGD in PZI krajinske arhitekture /strokovnjak/:
ď arhitekt z najmanj visoko strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom (dipl. inž. arh.), z najmanj 5. leti delovnih izkušenj na področju krajinske arhitekture
ď je v zadnjih treh letih pred objavo tega javnega naročila sodeloval pri krajinski arhitekturi pri najmanj treh istovrstnih poslih kot je to javno naročilo, v vrednosti posameznega posla najmanj 70% ponudbene vrednosti za PGD in PZI krajinske arhitekture. Kot istovrsten posel še šteje izdelava PGD in PZI krajinske arhitekture po obsegu primerljiv, kot je posel, ki ga prevzema v ponudbi.
[7.] Odgovorni geomehanik
ď ponudnik mora zagotoviti sodelovanje odgovornega geomehanika.
Vsi strokovnjaki morajo biti tudi:
ď vpisani v imeniku pristojne poklicne zbornice kot pooblaščena oseba.
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni projektant ali ekvivalenten naziv), navedeni skladno s predlogo.
opomba: Kot istovrsten posel štejejo načrti, ki so sestavni del projektne dokumentacije za: državne ceste (t.j. avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste) ali občinske ceste projekta PGD ali PZI .
Projektna dokumentacije za izvedbo različnih del povezanih z državno ali občinsko cesto, kot so na primer: obnove, preplastitve, avtobusna postajališča, parkirišča, prostori za ustavljanje vozil, odstavni, prehitevalni, zavijalni, dodatni pasovi, pločniki, poti, priključki (npr. industrijskih con), predori in podobno, ne šteje za istovrsten posel.
Iz opisa referenčnega posla, mora biti razvidno, da gre za istovrsten in po obsegu primerljiv posel, kot so dela, ki jih odgovorna oseba prevzame v ponudbi.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o ustrezni strokovni usposobljenosti, vpisu v imenik poklicne zbornice, referenčnem poslu.
Pozor: V obrazcu PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH, kjer se navedejo posamezni odgovorni projektanti in strokovnjaki, se beseda "projektant" (točke 4 - 6) nadomesti z bsedo "strokovnjak"."
Naročnik je glede referenc ponudnika v točki 3.1.5 določil:
"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj tri istovrstne posle kot je predmet javnega naročila, v vrednosti posameznega posla najmanj 40.000 EUR z DDV. Kot istovrsten posel se šteje novogradnja ceste z dolžino vsaj 200 m, z vključenim cestnim objektom (podvoz ali nadvoz ali most) daljšim od 25 m in križiščem. Ponudnik lahko izkazuje izpolnjevanje pogoja tudi v ločenih referencah.
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni izdelavo celotne projektne dokumentacije ali izdelavo posameznega dela projektne dokumentacije za: državne ali občinske ceste z premostitvenim objektom ter križišči, najmanj na ravni PGD ali PZI.
Iz opisa predloženih referenc gospodarskega subjekta mora biti razvidno, da gre za takšen posel, kot ga prevzema v ponudbi.
Projektna dokumentacije za izvedbo različnih del povezanih z državno ali občinsko cesto, kot so na primer: obnove, preplastitve, avtobusna postajališča, parkirišča, prostori za ustavljanje vozil, odstavni, prehitevalni, zavijalni, dodatni pasovi, pločniki, poti, priključki (npr. industrijskih con), predori in podobno, ne šteje za istovrsten posel.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačiluâ??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oz. delodajalcu."
Sestavni del ponudbe so dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti (točka 4.1 Navodil za pripravo ponudbe, str. 15). Za predstavitev referenc in kadrov je naročnik v nadaljevanju Navodil za pripravo ponudbe določil obrazce:
- "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: odgovorni vodja projekta",
- "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: druge odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila" in
- "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt".
Iz 2. in 5. točke pod točko 3.1.4.2 je razvidno, da je naročnik zahteval, da ima priglašen kader med drugim delovne izkušnje "na področju projektiranja premostitvenih objektov (nadvoza ali podvoza ali mosta)" in da ima reference določenih lastnosti. Naročnik je zahtevo po premostitvenih objektih v pogoju iz 2. in 5. točke pod točko 3.1.4.2 uporabil dvakrat, ni pa, kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, uporabil pojma "cestni objekti". Pojem "cestni objekti" je naročnik uporabil pri pogojih iz točk 3.1.4.1 in 3.1.5, vendar je tudi pri teh pogojih v oklepaju zapisal iste tri objekte, namreč "nadvoz ali podvoz ali most". Iz Navodil za pripravo ponudbe je tako razvidno, da je naročnik te tri objekte citiral šestkrat, vsakič ob uporabi veznika "ali".
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da nastopa kot ponudnik s petimi podizvajalci.
Izbrani ponudnik je kot kader iz pogoja iz točke 3.1.4.1 imenoval isto osebo kot za kader iz pogojev iz 1., 2. in 4. točke iz točke 3.1.4.2, zanjo pa je (glede na funkcije, ki jih prevzema pri razpisanem poslu) predložil štiri obrazce "Podatki o kadrovskih zmogljivostih", v katerih je predstavil po tri referenčne posle.
Za dokazovanje pogoja iz točke 3.1.4.1 je izbrani ponudnik v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: odgovorni vodja projekta" navedel referenčne posle:
a) ureditev krožišča na R2-441, odsek 1298 Murska Sobota-Gederovci meja A,
b) ureditev dovoza trgovsko poslovni center Ptuj na državni cesti G1-2 Ormoška cesta s krožnim križiščem in rekonstrukcijo mosta čez potok Grajena,
c) zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800.
Za dokazovanje pogoja iz 2. točke iz točke 3.1.4.2 je izbrani ponudnik v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: druge odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila" navedel referenčne posle:
a) podhod Vilharjeva, podaljšanje podhoda pod Vilharjevo in izhod iz podhoda,
b) dva mosta čez Glinščico,
c) zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800.
Izbrani ponudnik je za predstavitev svojih referenc predložil šest obrazcev "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", s katerimi je predstavil šest različnih referenčnih poslov:
a) ureditev krožišča na R2-441, odsek 1298 Murska Sobota-Gederovci meja A,
b) rondo in navezava na regionalno cesto R3-728/1148 in industrijsko cono Ig,
c) dva mosta čez Glinščico,
d) zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800,
e) križ Rimske Toplice - rekonstrukcija križišča na glavni cesti G1-5 odsek 0330 v km 0+226 z lokalno cesto odsek 200011,
f) pokriti vkop (galerija šentvid).
Vlagatelj med drugim očita, da izbrani ponudnik nima ustreznih referenc za odgovornega vodjo projekta (pogoj iz točke 3.1.4.1), odgovornega projektanta za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza (pogoj iz 2. točke pod točko 3.1.4.2) in ponudnika (pogoj iz točke 3.1.5).
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je v pogojih iz točke 3.1.4.1, 2. točke pod točko 3.1.4.2 in točke 3.1.5 objekte v oklepaju navedel le primeroma (eksemplifikativno), vendar se Državna revizijska komisija s tem naročnikovim stališčem ne strinja. Besedilo iz oklepaja je jasno in upoštevajoč posamezne okoliščine konkretnega primera predstavlja določno (taksativno) naštete objekte.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v pogojih iz točke 3.1.4.1, 2. točke pod točko 3.1.4.2 in točke 3.1.5 določil tri objekte in uporabil veznik "ali", ni pa določil takšnega besedila ali uporabil kakšnega znaka, ki bi kljub uporabi veznika "ali" kazal na še kakšno drugo možnost (npr. naročnik ni uporabil besedne zveze "ali podoben objekt" ali "ali drug premostitveni objekt", ni uporabil okrajšav "ipd.", "itd." ali "npr.", ni uporabil treh pik).
Pojma "cestni objekti" in "premostitveni objekti" sta strokovna izraza, njun pomen pa je mogoče preveriti tudi v posameznih predpisih.
Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 s spr.; v nadaljevanju: ZJC) je z uveljavitvijo Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010; v nadaljevanju: ZCes-1) 1. 4. 2011 (134. člen ZCes-1) prenehal veljati (123. člen ZCes-1). ZCes-1, ki se uporablja od 1. 7. 2011 (134. člen ZCes-1), tako kot sicer ZJC, ne vsebuje definicije pojma "premostitveni objekt", čeprav ta pojem uporablja, vsebuje pa definicijo pojma "cestni objekt" (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), ki je enaka tisti, ki je bila določena v 22. točki prvega odstavka 14. člena ZJC, in sicer so "cestni objekti" "mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi". Iz navedenega je razvidno, da (vsaj) pojem "cestni objekt" lahko pomeni več objektov, kot jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točk 3.1.4.1 in 3.1.5, pa kljub temu ni mogoče zaključiti, da je naročnik omogočil, da so lahko reference ustrezne, če se nanašajo še na katere druge objekte. Naročnik je namreč v oklepaju naštel le tri objekte ob hkratni uporabi veznika "ali", v opombi pogojev iz točk 3.1.4.1 in 3.1.5 pa je zapisal, da se za istovrstnost posla ne šteje projektna dokumentacija za izvedbo primeroma naštetih objektov oziroma del (besedilo "kot so na primer"). Naročnik je tako izrecno izključil "predore", ki so po definiciji iz 10. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-1 sicer cestni objekt. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je uporaba besedila "kot so na primer" in izključitev predorov iz nabora cestnih objektov iz pogojev iz točk 3.1.4.1 in 3.1.5 zadostna podlaga za pritrditev vlagatelju, da je naročnik v Navodil za pripravo ponudbe določno opredelil objekte, ki jih morajo ponudniki izkazati z referencami.
"Predore" (ob siceršnji uporabi tudi besedila "kot so na primer") je naročnik sicer izrecno izključil tudi v opombi pogojev iz točke 3.1.4.2, čeprav ti po definiciji "premostitvenih objektov" iz 24 točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005 s spr.; v nadaljevanju: Pravilnik) sicer niti niso navedeni med premostitvenimi objekti. Med slednjimi so našteti "viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti". Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na Pravilnik, ki pa je z uveljavitvijo ZCes-1 prenehal veljati (10. alinea 125. člena ZCes-1), vendar se uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju z ZCes-1 (125. člen ZCes-1). Ne glede na status Pravilnika je razvidno, da je ta v definiciji premostitvenih objektov naštel sedem objektov, naročnik pa je kot premostitvene objekte v oklepaju naštel le tri objekte ob hkratni uporabi veznika "ali", v opombi pa je le primeroma našteval izključene objekte oziroma dela.
Določeno fleksibilnost v priznavanju ustreznosti referenčnih objektov je naročnik dopustil le pri pogoju iz točke 3.1.5, vendar ta velja le za gospodarski subjekt (torej za ponudnika), saj je na portalu javnih naročil 29. 9. 2011, ob 14.05, na vprašanje "Glede na to da se v tč. 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, Reference- prvi odstavek za gospodarski subjekt zahtevajo reference v zadnjih treh letih za cestne objekte daljše od 25 m, vas sprašujemo ali veljajo kot referenca tudi železniški objekti, ki so po zahtevnosti najmanj primerljivci cestnim objektom.
Vprašanje: Ali kot referenco za gospodarski subjekt v zadnjih treh letih lahko uporabimo tudi izdelavo projektov železniških objektov ( mostov , viaduktov ipd) daljših od 25 m "" odgovoril pritrdilno ("Da."). Ta odgovor se zaradi pravila iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje za del razpisne dokumentacije. širše razumevanja vsebine iz oklepaja pri pogoju iz točke 3.1.5 bi bilo torej mogoče uveljavljati le glede železniških, ne pa tudi glede cestnih objektov. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da naročnik širšega razumevanja vsebine iz oklepaja pri pogoju iz točke 3.1.5 glede (cestnih) objektov ni omogočil niti z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 29. 9. 2011, ob 14.07, saj je na vprašanje "Prosimo za razlago zahteve pod tč. 3.1.5, in sicer zahteve, da je gospodarski subjekt izvedel najmanj istovrstne tri posle v vrednosti najmanj 40.000 EUR z DDV in to cestni odsek dolžine najmanj 200 m z objektom daljšim od 25 m in križiščem.
Vprašanje : ali so zahtevane reference lahko pokrite z ločenimi referencami projektanta ceste - kot referenčni objekt navedeni trije primerljivi cestni odseki brez objektov ali z objekti manjših razpetin in referencami podizvajalca - projektanta objekta, ki kot referenco navaja tri objekte najmanj predpisanih dolžin, ki pa niso sestavni del cestnih odsekov, ki jih kot referenco navaja projektant ceste oziroma so bili sestavni del drugih projektov." odgovoril "Ponudnik lahko izkazuje izpolnjevanje pogoja 3.1.5 v ločenih referencah. Torej, lahko navede več kot tri reference, pri čemer mora biti vsak izmed elementov vključen najmanj 3 krat:
- gradnja cestnega odseka dolžine najmanj 200 m,
- gradnja objekta (nadvoz, podvoz ali most) daljšega od 25 m,
- gradnja križišča. Vsaj trije od navedenih poslov pa morajo biti v vrednosti najmanj 40.000 EUR z DDV". Pri naštevanju (cestnih) objektov je naročnik torej ponovil, da morajo biti ti objekti "nadvoz, podvoz ali most". To kombinacijo pojmov je naročnik v postopku oddaje javnega naročila dejansko uporabil že sedmič.
Z odgovorom, objavljenim 5. 10. 2011, ob 17.54, ki je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije, je naročnik omogočil ponudnikom, da priglasijo tudi reference za rekonstrukcije in ne le za novogradnje, vendar s tem naročnik ni še zagotovil širšega tolmačenja vsebine pojmov iz oklepajev pri posameznih pogojih.
V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že potekel, zaradi pravil iz drugega in četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN ni mogoče več posegati v razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zato lahko preverila le še, ali je naročnik pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika pogoje upošteval na način, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji in pojasnil z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, povezane s pogojem iz točke 3.1.4.1 (odgovorni vodja projekta).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz opisa za referenco "ureditev krožišča na R2-441, odsek 1298 Murska Sobota-Gederovci meja A" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: odgovorni vodja projekta" ni mogoče razbrati, da bi bil v ta posel vključen kateri cestni objekt. Je pa iz obrazca "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", ki se nanaša na ta isti referenčni posel, mogoče razbrati, da je šlo za "izdelav[o] projektne dokumentacije IDZ, PGD, PZI dveh krožišč in novogradnjo 200 m povezovalne ceste [s] komunalno infrastrukturo in prepustom". Čeprav je prepust cestni objekt (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), pa ni eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.4.1.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz opisa za referenco "ureditev dovoza trgovsko poslovni center Ptuj na državni cesti G1-2 Ormoška cesta s krožnim križiščem in rekonstrukcijo mosta čez potok Grajena" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: odgovorni vodja projekta" razvidno, da vključuje tudi most, ki je eden izmed cestnih objektov, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.4.1. Ker iz zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati, da vlagatelj navaja konkretne pomanjkljivosti te reference, saj navaja, da "[u]poštevna bi torej lahko bila kvečjemu druga [â??] referenca" (str. 6), Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije priznal to referenco.
Državna revizijska komisija kot zadnje ugotavlja, da iz opisa reference za "zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: odgovorni vodja projekta" ni mogoče razbrati, da bi bil v tem poslu vključen kateri izmed cestnih objektov, ki jih je naročnik določil v oklepaju pogoja iz točke 3.1.4.1. Temu pritrjujejo podatki iz obrazca "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", ki se nanaša na ta isti referenčni posel, saj je posel opisan kot "izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI, PID in POV GALERIJA - 54 m, podporni in oporni zidovi". Čeprav so galerije in podporne konstrukcije cestni objekti (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), pa niso eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.4.1.
Iz predstavljenega je razvidno, da na podlagi teh referenčnih poslov naročnik ni mogel šteti, da je priglašeni kader izpolnil zahteve pogoja iz točke 3.1.4.1, saj ni izkazano, da vsaj dve referenci priglašenega kadra vključujeta zahtevan cestni objekt.
Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljeve očitke, povezane s pogojem iz 2. točke iz točke 3.1.4.2 (odgovorni projektant za izdelavo PGD in PZI premostitvenega objekta - nadvoza).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz opisa za referenco "podhod Vilharjeva, podaljšanje podhoda pod Vilharjevo in izhod iz podhoda" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: druge odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila" razvidno, da vključuje podhod, ki je premostitveni objekt (24 točka prvega odstavka 3. člena Pravilnika), vendar pa ni eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz 2. točke iz točke 3.1.4.2.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ne iz opisa reference za "dva mosta čez Glinščico" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: druge odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila" ne iz obrazca "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", ki se nanaša na ta isti referenčni posel, ni mogoče razbrati, da "gre za načrt, ki je sestavni del projektne dokumentacije ''za državne ali občinske ceste''" (str. 5 zahtevka za revizijo), na kar vlagatelj upravičeno opozarja. Iz ponudbe izbranega ponudnika niso razvidni podatki, ki bi omogočili umestitev referenčnega objekta na določen cestni odsek (ni razvidna oznaka nobene ceste niti niso vpisani podatki o "meji obdelave"). Zahtevo, da se kot istovrsten posel štejejo načrti, ki so sestavni del projektne dokumentacije za državne ali občinske ceste projekta PGD ali PZI, je naročnik podal v opombi k vsem pogojem iz točke 3.1.4.2. Ker je ta referenca pomanjkljiva že iz tega razloga in je v tem delu ponudba izbranega ponudnika vsaj formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma vsaj nejasna, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da naročnik tako pomanjkljive reference ne bi mogel že šteti za skladno zahtevam iz razpisne dokumentacije, se Državna revizijska komisija ni ukvarjala tudi z drugimi pomanjkljivostmi, ki jih vlagatelj očita tej referenci (neustrezna svetla razpetina, ker znaša le 10,2 m, ne pa vsaj 15 m), saj to ne bi več vplivalo na ugotovitev, da ima referenca že pomanjkljivost oziroma vsaj nejasnost, ki bi jo naročnik moral razčistiti pred izbiro ponudbe, saj v nasprotnem primeru naročnik ne more uspešno trditi, da je ponudba izbranega ponudnika popolna v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija dodaja, da iz odločitve o zahtevku za revizijo sicer tudi niso razvidni argumenti, s katerimi bi naročnik vlagateljeve argumente konkretno prerekal. Naročnik je namreč povzel argumente izbranega ponudnika, ki se nanašajo na vprašanje zahtevnosti objektov po gradbeni zakonodaji in povzemanje podatka o celotni dolžini referenčnega mostu, ki pa vlagateljevih argumentov ne izpodbijajo.
Državna revizijska komisija kot zadnje ugotavlja, da iz opisa reference za "zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800" v obrazcu "Podatki o kadrovskih zmogljivostih - funkcija: druge odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila" ni mogoče razbrati, da bi bil v tem poslu vključen kateri izmed premostitvenih objektov, ki jih je naročnik določil v oklepaju pogoja iz 2. točke iz točke 3.1.4.2. Temu pritrjujejo podatki iz obrazca "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", ki se nanaša na ta isti referenčni posel, saj je posel opisan kot "izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI, PID in POV GALERIJA - 54 m, podporni in oporni zidovi". Galerije in podporne konstrukcije so cestni objekti (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), vendar po definiciji iz 24 točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika niso premostitveni objekti. Ne glede na navedeno pa niso eden izmed tistih objektov, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz 2. točke iz točke 3.1.4.2.
Iz predstavljenega je razvidno, da na podlagi teh referenčnih poslov naročnik ni mogel šteti, da je priglašeni kader izpolnil zahteve pogoja iz 2. točke iz točke 3.1.4.2, saj ni izkazano, da je bil priglašeni kader odgovorni projektant najmanj treh istovrstnih poslov, kot je to javno naročilo.
Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala še vlagateljeve očitke, povezane s pogojem iz točke 3.1.5 (ponudnikove reference).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je iz opisa za referenco "ureditev krožišča na R2-441, odsek 1298 Murska Sobota-Gederovci meja A" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt" mogoče razbrati, da je šlo za "izdelav[o] projektne dokumentacije IDZ, PGD, PZI dveh krožišč in novogradnjo 200 m povezovalne ceste [s] komunalno infrastrukturo in prepustom". Čeprav je prepust cestni objekt (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), pa ni eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da sicer tudi iz navedbe "prepust", če bi bil sicer lahko ustrezen cestni objekt, ni razvidno, da bi bil daljši od zahtevanih 25 m.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz opisa za referenco "rondo in navezava na regionalno cesto R3-728/1148 in industrijsko cono Ig" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt" mogoče razbrati, da je šlo za "izdelav[o] projektne dokumentacije PGD, PZR in PZI rekonstrukcija ceste (430 m regionalne ceste in 320 m lokalne ceste) in trikrakega križišča v križišče, dimenzioniranje voziščne konstrukcije, načrt prepustov (dolžine 1Ă"30 m; 1Ă"15 m in 1Ă"5 m)". Čeprav je prepust cestni objekt (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), pa ni eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz opisa reference za "dva mosta čez Glinščico" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt", kjer je šlo za "izdelav[o] projektne naloge PGD, PZR, PZI", ni mogoče razbrati, da "gre za načrt, ki je sestavni del projektne dokumentacije ''za državne ali občinske ceste''" (gl. str. 5 zahtevka za revizijo v povezavi s str. 6). Iz ponudbe izbranega ponudnika niso razvidni podatki, ki bi omogočili umestitev referenčnega objekta na določen cestni odsek (ni razvidna oznaka nobene ceste niti niso vpisani podatki o "meji obdelave"). Zahtevo, da se kot istovrsten posel štejejo načrti, ki so sestavni del projektne dokumentacije za državne ali občinske ceste projekta PGD ali PZI, je naročnik podal tudi v opombi k pogoju iz točke 3.1.5. Navedena referenca je pomanjkljiva že iz predstavljenega razloga, zato je v tem delu ponudba izbranega ponudnika vsaj formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma vsaj nejasna, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da naročnik tako pomanjkljive reference ne bi mogel že šteti za skladno zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija še dodaja, da iz referenčnega potrdila tudi ni razvidna dolžina mostu oziroma mostov, zato na podlagi tega referenčnega potrdila tudi ni mogoče ugotoviti, da bi bil most dolg vsaj 25 m. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da niti iz odločitve o zahtevku za revizijo ni mogoče ugotoviti, da bi most dosegel oziroma da bi mostova dosegla zahtevano dolžino, saj naročnik povzema izbranega ponudnika in trditev, da je "celotna dolžina premostitvenih objektov, skupaj z vsemi pripadajočimi objekti, [â??] bistveno večja od zahtevanih 15 m". Spornost take trditve je vsaj dvojna. Najprej zato, ker je naročnik pri pogoju iz točke 3.1.5 zahteval dolžino vsaj 25 m (in ne 15 m), nato pa tudi zato, ker ni jasno, ali je trditev o bistveno več tudi res več kot 25 m (in ne morda do 25 m).
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz opisa reference za "zavarovanje cestnih brežin Renke na cesti G2-108 Črnuče-Zidani Most, odsek 1183 Litija-Zagorje km 12.000 do km 14.800" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt" ni mogoče razbrati, da bi bil v tem poslu vključen kateri izmed cestnih objektov, ki jih je naročnik določil v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5. Posel je namreč opisan kot "izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI, PID in POV GALERIJA - 54 m, podporni in oporni zidovi". Galerije in podporne konstrukcije so cestni objekti (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), vendar niso eden izmed tistih cestnih objektov, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz opisa reference za "križ Rimske Toplice - rekonstrukcija križišča na glavni cesti G1-5 odsek 0330 v km 0+226 z lokalno cesto odsek 200011" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt" ni mogoče razbrati, da bi bil v tem poslu vključen kateri izmed cestnih objektov, ki jih je naročnik določil v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5, pa tudi ne katerikoli drug cestni objekt. Posel je namreč opisan kot "izdelava projektne dokumentacije IDZ, PZI za rekonstrukcijo državne ceste, ki vključuje rekonstrukcijo križišča in 210 m regionalne ceste".
Državna revizijska komisija kot zadnje ugotavlja, da je iz opisa za referenco "pokriti vkop (galerija šentvid)" v obrazcu "Podatki o referenčnem delu za gospodarski subjekt" mogoče razbrati, da je šlo za "izdelav[o] projektne dokumentacije PZI, PID, POV". Čeprav je galerija cestni objekt (10. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1), pa ni eden izmed tistih, ki jih je naročnik naštel v oklepaju pogoja iz točke 3.1.5.
Iz predstavljenega je razvidno, da na podlagi teh referenčnih poslov naročnik ni mogel šteti, da je izbrani ponudnik s priglašenimi referencami izpolnil zahteve pogoja iz točke 3.1.5, saj ni izkazano, da je izbrani ponudnik izvedel najmanj tri istovrstne posle, kot je predmet javnega naročila.
Ob takih ugotovitvah Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve očitke (izbrani ponudnik naj bi v nekaterih primerih referenc priglasil le reference za izdelavo projektnih nalog in ne projektnih dokumentacij, in da naj bi izbrani ponudnik ne priglasil zadostnega števila kadra), ker to ne bi vplivalo na končno odločitev, ravnala po drugi alinei prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ter zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "Ocenjevanje ponudb in odločitev o oddaji javnega naročila" št. 371-0016/2010-2 z dne 28. 11. 2011. Vlagatelj je namreč uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj je ponudbo izbranega ponudnika kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, ne da bi sicer tudi ugotavljal, ali jih je mogoče odpraviti, obravnaval kot popolno in jo izbral.
Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 534,57 eurov.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 534,57 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 2. 3. 2012
Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje,
- PNZ, d. o. o., Vojkova cesta 65, 1113 Ljubljana,
- Elea iC, d. o. o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.