018-016/2012 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek šinko v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "izdelavo DZR in PZI projektne dokumentacije DV 2Ă"110 kV Kleče-Listostroj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Korona inženiring, d. d., Cesta v Mestni log 88a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 2. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 750 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 16. 9. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV3029/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika IBE, d. d., Hajdrihova ulica 4, Ljubljana.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 12. 2011, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje tudi referenčni pogoj za objekt iz tujine, zato je zmoten naročnikov zaključek, da je vlagateljeva ponudba nepravilna.

Naročnik je z dopisom št. 1568/11-mg z dne 20. 12. 2011, sklicujoč se na drugi odstavek 28. člena ZPVPJN, vlagatelja pozval, naj mu omogoči vpogled v projektno dokumentacijo za sporni referenčni objekt, kar je vlagatelj z dopisom z dne 22. 12. 2011 zavrnil s pojasnili, da ga ta pravna podlaga ne zavezuje, da je naročnikov poziv presplošen, da je predlagal izvedbo posameznih dokazov in postopkov ter da je naročnik predlagani rok določil prekratko in glede na praznične dneve neprimerno.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 22. 12. 2011 izjavil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev.

Naročnik je s sklepom št. 1634/12-KG/MG z dne 9. 1. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, zakaj se je odločil postaviti referenčni pogoj in da ga vlagatelj ne izpolnjuje.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 7/12-mg z dne 12. 1. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-016/2012-3 z dne 16. 1. 2012 vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj pravilno in pravočasno storil.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v obvestilo o naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011, dopis št. 1568/11-mg z dne 20. 12. 2011 in vlagateljev dopis z dne 22. 12. 2011. Državna revizijska komisija je predlog za zaslišanje vlagateljevega predstavnika in priče zavrnila, saj je dejansko stanje za rešitev konkretne zadeve zadostno razjasnjeno že na podlagi drugih dokazov. Državna revizijska komisija je zavrnila dokazni predlog za postavitev izvedenca. Najprej zato, ker ocenjuje, da ne gre za dokaz, ki je potreben za rešitev konkretne zadeve, nadalje pa zato, ker vlagatelj predlaga, da se z izvedencem rešijo večinoma pravna vprašanja, katerih pa ta ne more razreševati, saj ta razrešuje organ, ki odloča v zadevi (v tem primeru je to Državna revizijska komisija). Razreševanje nekaterih vprašanj (ne glede na to, ali jih je treba šteti za dejanska ali pravna vprašanja) bi sicer pomenilo odpiranje vprašanj o vsebini razpisne dokumentacije, ki jih v tej fazi postopka oddaje naročila ni mogoče uspešno reševati zaradi omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je, ne da bi sicer ugotavljala, ali je vlagatelj predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka pripravil tako, kot to določa drugi odstavek 35. člena ZPVPJN, ta predlog zavrnila (tretji odstavek 35. člena ZPVPJN), saj je na podlagi dokumentacije iz postopka oddaje naročila in predrevizijskega postopka mogoče ugotoviti vsa pravnorelevantna dejstva, potrebna za rešitev konkretne zadeve. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj izpodbija naročnikov zaključek, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja, ki ga je naročnik določil v točki 2.2 razpisne dokumentacije (str. 10). Med strankama je torej sporno, ali je naročnik upravičeno zaključil, da je vlagatelj predložil popolno ponudbo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJNVETPS)). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi (formalno nepopolnih) ponudb iz 82. člena ZJNVETPS.

Skladno z 20. točko 2. člena ZJNVETPS je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz ZJNVETPS.

Naročnik je v točki 2.2 razpisne dokumentacije (str. 10) določil, kateri so "posebni pogoji za sprejem ponudb":
"Ponudnik mora izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
â"˘ da je v obdobju od leta 2006 do danes izdelal najmanj 2 projekta PZI za DV 2Ă"110 kV v skladu z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji,
â"˘ da je dolžina trase DV 2Ă"110 kV vsakega navedenega najmanj 2 km,
Kot dokaz za izponjevanje zahtevanih pogojev mora ponudnik predložiti Izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtevanih posebnih pogojev (Priloga št. 13)."

V "Izjavi ponudnika o izpolnjevanju zahtevanih posebnih pogojev (Priloga št. 13)" (str. 34 razpisne dokumentacije) je naročnik določil tabelo z razdelki "Zap. št.", "PZI za objekt DV 110 kV", "Dolžina trase (km)" in "Čas realizacije PZI".

Naročnik se na točko 2.2 razpisne dokumentacije sklicuje tudi v točki 1.19 razpisne dokumentacije (str. 7), kjer ureja vprašanja reference podizvajalca in/ali soponudnika:
"To poglavje mora upoštevati ponudnik samo v primeru izvedbe del s podizvajalcem in/ali soponudnikom.
Ponudnik mora predložiti reference za izvedbo del s podizvajalcem in/ali soponudnikom.
Kot dokazilo služi ustrezno potrjeno referenčno potrdilo, ki mora vsebinsko ustrezati vzorcu v Prilogi št. 15a in 15b.
Upoštevajo se posebni pogoji, ki so navedeni v točki 2.2."

S Prilogo št. 15a (str. 36 razpisne dokumentacije) ponudniki predstavijo reference odgovornega projektanta za gradbeni del, s Prilogo št. 15b (str. 37 razpisne dokumentacije) pa reference odgovornega projektanta za elektro del. V teh prilogah je naročnik določil tabelo z razdelki, ki so enaki kot razdelki v "Izjavi ponudnika o izpolnjevanju zahtevanih posebnih pogojev (Priloga št. 13)", ki se nanaša na predstavitev ponudnikovih referenc.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik oddaja naročilo male vrednosti, rok za predložitev ponudb pa je določil 26. 9. 2011, do 9. ure (točka 1.8 obvestila o naročilu male vrednosti). Naročnik se je v postopku oddaje naročila male vrednosti z izbranim ponudnikom pogajal, saj mu je izbrani ponudnik 30. 11. 2011 predložil še popust na ceno iz ponudbe, ki jo je predložil do 26. 9. 2011, do 9. ure. Naročnik je odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju vročil 9. 12. 2011 (Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj na vročilnici zapisal datum 9. 11. 2011, vendar je očitno, da je pomotoma zapisal napačen mesec, saj je naročnik odločitev o oddaji naročila male vrednosti sprejel šele 6. 12. 2011, poštna nalepka o oddaji priporočene pošiljke, ki je nalepljena na vročilnici, nosi datum 8. 12. 2011, pošta, ki vrača vročilnico, pa je na vročilnici odtisnila žig z datumom 9. 12. 2011), vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo priporočeno po pošti 15. 12. 2011.

Čeprav lahko vlagatelj skladno z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN v postopku oddaje naročil male vrednosti zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži tudi po poteku roka za predložitev ponudb, pa to lahko stori najpozneje pet delovnih dni po poteku tega roka. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpostavlja tudi spornost referenčnega pogoja, vendar je zahtevek za revizijo glede na pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN v povezavi s 111. in 112. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in upoštevajoč datume, izpostavljene v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločitve Državne revizijske komisije, vložil po preteku pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Zaradi omejitve iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN zato Državna revizijska komisija ni mogla vsebinsko obravnavati očitkov o nezakonitosti referenčnega pogoja, temveč je lahko preverila le še, ali je naročnik pri ugotavljanju popolnosti vlagateljeve ponudbe referenčni pogoj upošteval na način, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da vlagatelj nastopa s podizvajalcem Mekoni, d. o. o., Ljubljana. Vlagatelj je predložil izpolnjeno in potrjeno (podpis in žig) "Izjavo ponudnika o izpolnjevanju zahtevanih posebnih pogojev (Priloga št. 13)", v kateri je navedel dve referenci, ki po dolžini trase in času realizacije PZI zadostujeta naročnikovim zahtevam iz točke 2.2 razpisne dokumentacije (str. 10). Prva referenca se nanaša na objekt, ki se nahaja v tujini (Makedonija), druga referenca pa na objekt, ki se nahaja v Sloveniji. Vlagatelj je za priglašeni kader predložil tudi potrjeni (podpis in žig) prilogi št. 15a in 15b, v njiju pa je predstavil enake podatke o referenčnih poslih, kot jih je navedel v Prilogi št. 13.

Naročnik je v obrazložitvi dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011 glede vlagateljeve ponudbe zapisal:
- "Ponudbe ponudnikov [â??] in KORONA d.d. so nepravilne, ker ne izpolnjujejo zahtevanih posebnih pogojev iz tč. 2.2. razpisne dokumentacije." in
- "Ponudba KORONA d.d. - s podizvajalcem
Ponudnik navaja dva objekta, za katera je naredil PZI dokumentacijo v zahtevanem obdobju in sicer en projekt za objekt v R Sloveniji in drugi projekt v tujini (Makedonija). Glede na navedeno je prva referenca objekta v RS, druga pa v tujini, kar pa ni v skladu s prvo alinejo točke 2.2. Posebni pogoji za sprejem ponudb."

Iz obrazložitve dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011 je razviden razlog, zakaj je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno. Čeprav naročnik v obrazložitvi izrecno ne navaja, da pogoja iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10) ne izpolnjujejo vlagatelj in tudi priglašena kadra, pa je mogoče zaključiti, da naročnik dejansko uveljavlja, da tega pogoja ne izpolnjujejo ne vlagatelj ne priglašena kadra, ker se v vlagateljevi ponudbi v prilogah št. 13, 15a in 15b pojavljata vedno ista referenčna posla. Če pa je naročnik menil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna še iz drugih razlogov (v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik dodatno uveljavlja razloge za pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe, in sicer še vsaj 1. v "asignacijski pogodbi" vlagatelj ni navedel vrednosti del in 2. dolžina daljnovodov referenčnega objekta v Sloveniji ne dosega zahtevanih minimalnih 2 km), bi moral te razloge glede na 83. člen ZJNVETPS vlagatelju predstaviti že v postopku oddaje naročila male vrednosti in ne šele v postopku pravnega varstva (torej ne šele v odločitvi o zahtevku za revizijo), saj je v nasprotnem primeru vlagatelj prikrajšan za možnost učinkovitega pravnega varstva, ki temelji na pravočasni seznanitvi z razlogi za izločitev ponudbe (prim. zadevi št. 018-375/2011 in 018-447/2011). Zato Državna revizijska komisija pri ugotavljanju, ali je naročnik ravnal skladno z razpisno dokumentacijo in ZJNVETPS, ko je izločil vlagateljevo ponudbo, ni upoštevala razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v referenčnem pogoju iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10) ni določil, da bo priznal le reference za projekt PZI za objekt v Republiki Sloveniji in da zato ne morejo ustrezati tudi reference za objekt v tujini. Naročnik torej ni določil, da bo referenco prizna(va)l glede na lokacijo referenčnega objekta, temveč je pri ugotavljanju ustreznosti reference treba med drugim upoštevati, ali je ponudnik izdelal dva projekta za daljnovode določenih kapacitet "v skladu z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji". Glede na naročnikova pojasnila v odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik argumente za izločitev vlagateljeve ponudbe očitno želel predstaviti na način, da so morali ponudniki predložiti reference za dela, pri katerih so upoštevali slovensko zakonodajo [glede na dejstvo, da bodo morali ponudniki projektirati daljnovode, katerih lokacija je v Republiki Sloveniji, je logično (teritorialno načelo), da bodo morali upoštevati slovenske predpise], vendar pa tega vlagatelju ni predstavil na tak način. Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju ni predstavil, da je sporni referenčni posel iz tujine tak, da vlagatelj referenčnih objektov ni projektiral (tudi) "v skladu z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji". Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila male vrednosti tako tudi ni razvidno, v čem naj bi bila razlika v projektu za objekt v tujini glede na "zahtev[e] ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik vlagatelju predstavil neustreznost sporne reference z razlogom, ki ga referenčni pogoj iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10) še ne podpira. Državna revizijska komisija sicer ne izključuje, da je vlagatelj projektiral referenčni objekt v tujini na način, ki ni "v skladu z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji", vendar glede na to, kaj je naročnik zapisal v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti, ugotavljanje skladnosti projektiranja tega objekta "z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji" v tem trenutku ne more biti relevantno za rešitev obravnavane zadeve. Na slednji zaključek ne more vplivati dejstvo, da je vlagatelj z dopisom z dne 22. 12. 2011 naročniku zavrnil zahtevo iz dopisa št. 1568/11-mg z dne 20. 12. 2011 za vpogled v projektno dokumentacijo za sporni referenčni objekt, saj ne glede na to, ali je bil vlagatelj na podlagi 28. člena ZPVPJN zavezan omogočiti tak vpogled ali pa morda ne, bi naročnik slabosti obrazložitve razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe v tej fazi postopka oddaje naročila male vrednosti ne mogel popraviti.

Zaradi slabosti obrazložitve razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe tudi ni pomembno, da morda obstaja le teoretična možnost, da je objekt v tujini mogoče projektirati tudi "v skladu z zahtevami ZGO in Pravilnika o projektni dokumentaciji". V tem trenutku je bilo vlagatelju namreč zadosti, da izkaže, da razlog, ki ga je naročnik navedel v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti, ne izhaja iz pogoja iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi spornega razloga izločil, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 1458/11-mg z dne 6. 12. 2011.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila že iz predstavljenega razloga, ni še posebej preverjala drugih vlagateljevih očitkov, torej niti tistih o nedoločnosti pojmov "ZGO" in "Pravilnik o projektni dokumentaciji". Državna revizijska komisija pa kljub temu dodaja, da je z vidika razumevanja pogoja iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10) lahko vprašljivo njegovo popolno razumevanje glede na siceršnji uradni pomen navedenih pojmov. Naročnik je kot referenčno obdobje določil "od leta 2006 do danes". Kratica ZGO predstavlja kratico za Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 s spr.), ki je prenehal veljati 1. 1. 2003, kar pomeni še pred nastopom referenčnega obdobja. S 1. 1. 2003 je namreč začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spr.), ki pa ima kratico ZGO-1 (239. člen ZGO-1). Kratice ZGO-1 naročnik v pogoju iz točke 2.2. razpisne dokumentacije (str. 10) ni uporabil. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008) je začel veljati 19. 6. 2008 (40. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji), kar pomeni skoraj dve leti in pol po nastopu referenčnega obdobja. Do uveljavitve Pravilnika o projektni dokumentaciji (torej glede na referenčno obdobje v letih 2006, 2007 in delu 2008) je veljal Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/2004 s spr.), ki ga je Pravilnik o projektni dokumentaciji razveljavil (38. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji). Pred uveljavitvijo Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji 3. 7. 2004 (56. člen Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji) pa je veljal Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/1998 s spr.) (gl. 53. člen Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji). Glede na poimenovanji, ki ju je uporabil naročnik, bi bilo torej mogoče tudi razumeti, da je naročnik zahteval referenco po predpisih, za katera je vprašljivo, ali lahko skupaj pokrivata referenčno obdobje, razumeti pa bi bilo tudi mogoče, da Pravilnik o projektni dokumentaciji referenčno obdobje skrajšuje. Zaradi omejitve iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija sicer tudi ne načenja vprašanja vsebine oziroma pomena takega pogoja.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila male vrednosti se postopek oddaje naročila male vrednosti pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 73. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje naročila male vrednosti z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po sedmem odstavku 45. člena ZJNVETPS, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 14. člena ZJNVETPS), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Če naročnik meni, da je vlagateljeva ponudba nepopolna iz razlogov, ki jih je navedel prvič šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih lahko vlagatelju predstavi v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti in mu s tem zagotovi možnost uveljavljati učinkovito pravno varstvo. V primeru, če pa se naročnik odloči, da naročila male vrednosti ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJNVETPS, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 84. člena ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v priglašeni višini 750 eurov. Ker je bil pravni pouk v odločitvi o oddaji naročila napačen, je Državna revizijska komisija vlagatelja na podlagi tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-016/2012-3 z dne 16. 1. 2012 pozvala na doplačilo takse v višini 111,84 eurov, kar je vlagatelj pravilno in pravočasno storil, vendar pa povračila za te dodatne stroške ni zahteval, zaradi česar mu jih Državna revizijska komisija ne more priznati. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava niti stroškov za "sestavo revizijskega zahtevka" v višini "3.000 točk po OT + 20% DDV", ker vlagatelj teh stroškov ni izkazal (npr. vlagatelj vlog ni vložil po odvetniku). Ker je Državna revizijska komisija to postavko zavrnila že iz tega razloga, ni posebej ugotavljala, ali so ti stroški sicer opredeljeni v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava niti postavke "materialni stroški" v višini "2%", ker ti stroški niso opredeljeni v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 750 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višjo stroškovno zahtevo od priznanih 750 eurov je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 20. 2. 2012

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana,
- Korona inženiring, d. d., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana,
- IBE, d. d., Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran