018-023/2012 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila za "rekonstrukcijo lokalne ceste LC 295130 Črmošnjice - Dolž, odsek obvoz skozi mali Orehek", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj REKON, d. o. o., Ivančna Gorica, Vir pri Stični 92, Ivančna Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA NOVO MESTO, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.2.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 30.12.2011 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o oddaji javnega naročila št. 371-111/2011-2000, z dne 20.12.2011.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.404,40 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.11.2011 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja za rekonstrukcijo "lokalne ceste LC 295130 Črmošnjice Dolž, odsek Mali Orehek", obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN12564/2011) objavljeno dne 3.11.2011 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 20.12.2011 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. 371-111/2011-2000 (v nadaljevanju: sklep o oddaji javnega naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku MALKOM Novo mesto, d. o. o., Košenice 86, Novo mesto, vlagateljeva ponudba pa se zavrne. Sklep o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 22.12.2011.

Naročnik je dne 27.12.2011 prejel vlagateljevo vlogo št. 388-2011/DŽ-MR, z dne 23.12.2011, poimenovano "Zahtevek za dodatno obrazložitev", dne 29.12.2011 pa je sprejel "SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVE ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV", št. 371-111/2011-2000.

Naročnik je dne 4.1.2012 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30.12.2011 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila in "naloži naročniku ponovno izbrati najugodnejšega ponudnika". V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija odloči, da mu mora naročnik v celoti povrniti "stroške te revizije" (kot so opredeljeno navedeni).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik napačno izločil oziroma neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo, saj je ta popolna in bi bila, upoštevaje najnižjo ceno kot merilo za izbiro ponudbe, najugodnejša, kar pomeni, da bi jo naročnik moral izbrati. V posledici navedenega je naročnik (po zatrjevanju vlagatelja) kršil "temeljna načela javnega naročanja ter določbe ZJN-2". Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisnih pogojih zahteval dokončan projekt, ne pa primopredan objekt, obenem pa dodaja, da je bil (naročniku sporni) referenčni objekt do dne 22.11.2011 dokončan, predan v uporabo, s tem pa tudi primopredan, saj je investitor objekt prevzel brez formalne primopredaje. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja (dne 22.11.2011) je vlagatelj (po njegovem zatrjevanju) "projekt dokončal", prav tako pa je bila (po zatrjevanju vlagatelja) s pridobitvijo uporabnega dovoljenja izpolnjena primopredaja (naročniku spornega) referenčnega objekta med vlagateljem in investitorjem. Vlagatelj v navezavi na doslej navedeno še zatrjuje, da je naročnik kršil 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ga ni pozval k dopustnim dopolnitvam ponudbe, ter dodaja, da naročnik zmotno ugotavlja, da je v svoji ponudbi navajal neresnične podatke.

Naročnik je dne 10.1.2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da so vlagateljeve trditve v celoti neutemeljene, saj iz pogodbe o komunalnem opremljanju za referenčni posel izhaja, da bo vlagatelj po končani gradnji komunalne infrastrukture ter pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno komunalno infrastrukturo le-to prenesel v upravljanje in lastništvo občine (naročnika), o čemer bo sestavljen zapisnik. Ker je v priglašenem referenčnem poslu pogodba predvidevala, da se primopredaja izvede in postopek evidentira s primopredajnim zapisnikom, do roka za oddajo ponudb pa primopredaje referenčnega posla še ni bilo, po ugotovitvi naročnika posledično referenčni posel še ni zaključen. Po oceni naročnika je nepravilnost v vlagateljevi ponudbi vsebinske narave in ne dopušča (dopustne) dopolnitve ponudbe.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 17.1.2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je 23.1.2012 prejela vlagateljevo vlogo št. 024-2012/DŽ-MR, z dne 20.1.2012, poimenovano "Zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka".

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, predrevizijski postopek in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz izreka sklepa o oddaji javnega naročila med drugim izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno zavrnil, iz obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila pa, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in nepopolno, iz razloga, ker vlagatelj ne izpolnjuje "pogojev št. 7 in 8 iz dokumenta Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila, saj do primopredaje zgrajenega objekta" na dan poteka roka za oddajo ponudb "še ni prišlo, posledično pa referenčni posel ni zaključen". Kot dodatno naročnik v obrazložitvi sklepa o oddaji javnega naročila še navaja, da je vlagatelj s tem, ko je v obrazcu "PONUDBA" pri navedbi datuma primopredaje referenčnega posla navedel "november 2011", primopredaja referenčnega posla pa do dne 2.12.2011 še ni bila izvedena, navedel neresnične podatke. Iz obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila nadalje še izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba po tem, ko je komisija naročnika pravočasne ponudbe po zaključenem odpiranju ponudb razvrstila glede na merilo "NAJNIŽJA SKUPNA CENA V EUR Z DDV" (kot izhaja iz poglavja "III. MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA" dokumenta Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila; v nadaljevanju: Navodila za izdelavo ponudbe) oziroma merilo najnižja cena (kot izhaja iz točke IV.2.1) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil), razvrščena na prvo mesto.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper navedeni sklep o oddaji javnega naročila (kar izhaja zlasti iz prvega odstavka I. točke, pa tudi 1. in 2. alinee V. točke zahtevka za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno izločil oziroma neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo, saj je ta popolna in bi bila, upoštevaje najnižjo ceno kot merilo za izbiro ponudbe, najugodnejša, kar pomeni, da bi jo naročnik moral izbrati. V posledici navedenega je naročnik (po zatrjevanju vlagatelja) kršil "temeljna načela javnega naročanja ter določbe ZJN-2".

Ker je spor med vlagateljem in naročnikom v tem, ali je vlagatelj izpolnil pogoja, določena v točkah 7 in 8 Navodil za izdelavo ponudbe, je Državna revizijska komisija vpogledala v Navodila za izdelavo ponudbe, pri tem pa ugotovila, da je naročnik v njih med drugim določil, da se pri pregledu ponudb presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Naročnik je pri tem določil, da se glede predloženih listin in navedb (izjav) od ponudnika lahko zahteva pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije (prvi odstavek točke "17. PREGLED IN PRESOJA PONUDB" poglavja "I. NAVODILA ZA IZDELAVO IN ODDAJO PONUDBE"). Med pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodili o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnikov (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe, pa tudi točka III.2.3) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil) je naročnik med drugim določil naslednja dva pogoja:
"7. POGOJ
Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno zaključil vsaj en istovrstni posel.
Naročnik bo kot istovrstni posel upošteval vsak projekt, pri katerem je ponudnik zgradil javno cesto, pri čemer je bila vrednost izvedenih del, ki so se nanašala na izgradnjo javne ceste, vsaj enaka ali višja od ponudbene vrednosti.

Ponudnik referenčne posle navede v obrazec PONUDBA in priloži s strani naročnika referenčnega posla potrjena referenčna potrdila. V primeru partnerske ponudbe lahko pogoj izpolnjuje katerikoli izmed partnerjev.

8. POGOJ
Imenovani odgovorni vodja del mora izpolnjevati naslednje zahteve:
- članstvo v Inženirski zbornici v Republiki Sloveniji in
- imenovani odgovorni vodja del je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb sodeloval kot odgovorni vodja del pri uspešno zaključenem istovrstnem poslu. Naročnik bo kot istovrstni posel upošteval vsak projekt, pri katerem je bila zgrajena javna cesta, pri čemer je bila vrednost izvedenih del, ki so se nanašala na izgradnjo javne ceste, vsaj enaka ali višja od ponudbene vrednosti.

Ponudnik naziv odgovornega vodje del in pripadajoče referenčne posle navede v obrazec PONUDBA in priloži s strani naročnika referenčnega posla potrjena referenčna potrdila. V primeru partnerske ponudbe lahko pogoj izpolnjuje katerikoli izmed partnerjev".

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni pogoj, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo, skladno s 45. členom ZJN-2 predstavlja enega od pogojev za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika. Skladno z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 namreč lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje) tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno. Morebitno neizpolnjevanje pogoja, ki se navezuje na tehnično sposobnost gospodarskih subjektov in ga naročnik določi v razpisni dokumentaciji, povzroči nepravilnost ponudbe, saj je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v končni posledici pa povzroči nepopolnost ponudbe, saj je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je že večkrat presodila, da reference predstavljajo enega izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej predložil obrazec "PONUDBA", tako v delu, poimenovanem "4. REFERENČNI POSEL PONUDNIKA", kakor tudi v delu, poimenovanem "5. IMENOVANI ODGOVORNI VODJA DEL". Oba izpostavljena dela obrazca "PONUDBA" sta izpolnjena, podpisana in žigosana z žigom naročnika referenčnega posla. V omenjenih obrazcih je kot referenčni posel navedeno "Komunalno opremljanje za gradnjo infrastrukture v območju opremljanja Obrtna cona I6/c Stransko polje" (v nadaljevanju: referenčni posel "Obrtna cona I6/c Stransko polje").

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagatelju ne oporeka v tem, da morebiti
- referenčnega posla "Obrtna cona I6/c Stransko polje" ni navedel v obrazec "PONUDBA" (kot je to zahteval v 7. oziroma 8. pogoju razpisne dokumentacije (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe) oziroma v točki III.2.3) objave obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil),
- ni priložil s strani naročnika referenčnega posla potrjenega referenčnega potrdila (kot je to zahteval v 7. oziroma 8. pogoju razpisne dokumentacije (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe) oziroma v točki III.2.3) objave obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil),
- pri referenčnem poslu "Obrtna cona I6/c Stransko polje" ne gre za "istovrstni posel" (kot ga je zahteval v 7. oziroma 8. pogoju razpisne dokumentacije (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe) oziroma v točki III.2.3) objave obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil),
pač pa v sklepu o oddaji javnega naročila ugotavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje "pogojev št. 7 in 8 iz dokumenta Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila, saj do primopredaje zgrajenega objekta", na dan poteka roka za oddajo ponudb, "še ni prišlo, posledično pa referenčni posel ni zaključen".

Državna revizijska komisija je že v več svojih dosedanjih odločitvah zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari, ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila, vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb. Ker je bil rok za prejem ponudb v postopku oddaje zadevnega javnega naročila določen na dan 22.11.2011 do 12. ure (prvi odstavek točke "7. ROK ZA PREJEM PONUDB" poglavja "I. NAVODILA ZA IZDELAVO IN ODDAJO PONUDBE", vsebinsko enako pa tudi točka IV.3.4) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil), morata ponudnik oziroma ponudba v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vsebinsko navedenega dne (22.11.2011), do navedene ure (do 12. ure), izpolnjevati pogoje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 7. pogoju zahteval, da mora ponudnik izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno zaključil vsaj en istovrstni posel, v 8. pogoju pa, da je imenovani odgovorni vodja del v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb sodeloval kot odgovorni vodja del pri uspešno zaključenem istovrstnem poslu. Prav tako je naročnik (v navezavi na 7. pogoj) zapisal, da bo kot istovrstni posel upošteval vsak projekt, pri katerem je ponudnik zgradil javno cesto, oziroma (v navezavi na 8. pogoj) vsak projekt, pri katerem je bila zgrajena javna cesta. Naročnik pomena (definicije) v razpisni dokumentaciji uporabljenega pojma (termina) "uspešno zaključil" oziroma "uspešno zaključenem" (ali morda "uspešno zaključiti") ni pojasnil, niti ni pojasnil pomena (definicije) v razpisni dokumentaciji uporabljenega pojma "zgradil" (javno cesto) oziroma "zgrajena" (javna cesta), pač pa je, na kar v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "3 od 5" in prvi odstavek na strani "4 od 5") opozarja tudi sam, v obrazcu "PONUDBA" (v delu, poimenovanem "4. REFERENČNI POSEL PONUDNIKA", in delu, poimenovanem "5. IMENOVANI ODGOVORNI VODJA DEL") predvidel vrstico "DATUM PRIMOPREDAJE", v katero so morali ponudniki vpisati datum primopredaje referenčnega posla.

Iz prvega odstavka 5. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, s sprem.; v nadaljevanju: Zakon o graditvi objektov) izhaja, da je pogoj za začetek uporabe objekta (razen nezahtevnega in enostavnega objekta), ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, uporabno dovoljenje. Graditev objekta po Zakonu o graditvi objektov obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta (tretji odstavek 1. člena Zakona o graditvi objektov), gradnja pa je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta (7. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov).

Tretji del Zakona o graditvi objektov, poimenovan "GRADITEV OBJEKTA", vključuje projektiranje (prvi razdelek), pridobitev gradbenega dovoljenja (drugi razdelek), gradnjo (tretji razdelek), pridobitev uporabnega dovoljenja (četrti razdelek) in hrambo projektne dokumentacije (peti razdelek), tretji razdelek, poimenovan "Gradnja", pa med drugim vključuje zakoličenje objekta, izvajanje del in gradbeni nadzor.

Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del (prvi odstavek 89. člena Zakona o graditvi objektov). Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana (drugi odstavek 89. člena Zakona o graditvi objektov).

Glede na navedeno, pa tudi upoštevaje dejstvo, da je predmet zadevnega javnega naročila rekonstrukcija (odseka obvoza skozi mali Orehek) lokalne ceste, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisno dokumentacijo v vsebini 7. in 8. pogoja (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe, pa tudi točka III.2.3) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil) razumeti na način, da je naročnik v njej določil, da je ponudnik izkazal svojo tehnično sposobnost (45. člen ZJN-2) v primeru, ko je
- v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno zaključil z gradnjo javne ceste (zgradil javno cesto) kot enim istovrstnim poslom, ne pa v primeru, ko je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb tudi uspešno primopredal (zgrajeno) javno cesto referenčnemu naročniku (7. pogoj alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe),
- imenovani odgovorni vodja del v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb sodeloval kot odgovorni vodja del pri uspešno zaključenem istovrstnem poslu, to je pri vsakem projektu, pri katerem je bila zgrajena javna cesta, ne pa na primer pri uspešno zaključenem istovrstnem poslu, pri katerem je bila zgrajena javna cesta tudi (uspešno) primopredana referenčnemu naročniku (8. pogoj alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe).

Investitor namreč vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja po tem, ko je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem (tako da je objekt mogoče uporabljati) in je izdelan projekt izvedenih del, zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja pa mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana. Res je sicer, da je naročnik, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "3 od 5") zatrjuje tudi sam, v obrazcu "PONUDBA" zahteval "Datum primopredaje", vendar pa na enak način tega ni zahteval tudi v 7. in 8. pogoju alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vsebina 7. oziroma 8. pogoja za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnikov (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe, pa tudi točka III.2.3) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil) razlikuje od vsebine obrazca "PONUDBA" (v delu "4. REFERENČNI POSEL PONUDNIKA", in delu "5. IMENOVANI ODGOVORNI VODJA DEL"), v katerem je predvidena tudi vrstica "DATUM PRIMOPREDAJE". Vsebina 7. oziroma 8. pogoja alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe namreč ne vključuje zahteve po izkazovanju uspešne primopredaje (zgrajene) javne ceste referenčnemu naročniku, obrazec "PONUDBA" pa ne vsebuje zahteve po vpisu podatka, ki bi sledil vsebini 7. oziroma 8. pogoja alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe (na primer podatka o datumu zaključka gradnje javne ceste).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu nejasna, saj iz nje ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je ponudnik izkazal svojo tehnično sposobnost v primeru, ko je zaključil z gradnjo javne ceste (zgradil javno cesto), ali pa (šele) v primeru, ko je bil istovrstni posel po zaključeni gradnji tudi uspešno primopredan referenčnemu naročniku. Če je naročnik v konkretnem primeru tehnično sposobnost ponudnikov (45. člen ZJN-2) želel ugotavljati na podlagi dejstva, da je bil istovrstni posel po zaključeni gradnji tudi uspešno primopredan referenčnemu naročniku, bi moral to v razpisni dokumentaciji (v Navodilih za izdelavo ponudbe) tudi izrecno (jasno) zapisati, saj primopredaja referenčnega posla "Obrtna cona I6/c Stransko polje" v konkretnem primeru sledi dejstvu zaključka gradnje (javne ceste).

Državna revizijska komisija v posledici dosedanjih zaključkov ugotavlja, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da njegova ponudba ne izpolnjuje "pogojev št. 7 in 8 iz dokumenta Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila, saj do primopredaje zgrajenega objekta" na dan poteka roka za oddajo ponudb "še ni prišlo, posledično pa referenčni posel ni zaključen", kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 9. členom ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije, zlasti še vsebino 7. in 8. pogoja alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne, pri čemer je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna pa je med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izpolnjevanje 7. oziroma 8. pogoja alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe, ne da bi to v razpisni dokumentaciji (upoštevaje vsebino obrazca "PONUDBA") jasno določil, ugotavljal na način, da je preverjal uspešno primopredajo "zgrajenega objekta" referenčnemu naročniku, ne pa uspešnega zaključka gradnje objekta. Ker nejasnih določil razpisne dokumentacije, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, ni dopustno šteti v škodo ponudnikom, bi naročnik v konkretnem primeru lahko, če je ocenil, da so prejete ponudbe zaradi ugotovljene nejasnosti razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu med seboj primerljive, tehnično sposobnost vlagatelja ugotavljal le na način, da bi ugotavljal, ali je vlagatelj z referenčnim poslom "Obrtna cona I6/c Stransko polje" izkazal, da je zaključil z gradnjo javne ceste (zgradil javno cesto), v posledici pa izpolnil 7. in 8. pogoj alinee B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe. Milejša razlaga sicer nejasne razpisne dokumentacije namreč ne bi bila v škodo ponudnikom.

Vlagatelj kot sporno navaja tudi: "Naročnik bi po 78. členu, če bi ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna moral dopustiti ponudniku dopolnitev ponudbe. ď"â?? Naročnik je napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, v posledici česar je tudi napačno uporabil 80. člen ZJN-2, oziroma ni uporabil 78. člen ZJN-2."

Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam naročnika, da so navedeni očitki vlagatelja "oblikovani površno in ne navajajo natančno v čem bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe." Državna revizijska komisija tudi sicer navedene očitke zavrača kot neutemeljene, saj ZJN-2 od naročnika nikjer ne zahteva (niti tega ni zahtevala konkretna razpisna dokumentacija), da mora, preden ugotovi določeno nepravilnost v ponudbi, od ponudnika v vsakem primeru zahtevati dodatna pojasnila ali dokazila. Naročnik ima zgolj možnost, da to (v smislu instituta dopustnih dopolnitev ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2 ali v smislu preveritve ponudbe skladno s 77. členom ZJN-2) zahteva od ponudnika, kolikor oceni, da predložena dokazila niso zadostna, ali niso dovolj jasna za to, da bi ugotovil nepravilnost.

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila št. 371-111/2011-2000, z dne 20.12.2011.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da Državna revizijska komisija "naloži naročniku ponovno izbrati najugodnejšega ponudnika", Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko (morebitna) odločitev o tem, da naročnik ponovno izbere najugodnejšo ponudbo (najugodnejšega ponudnika), ostaja izključno v pristojnosti naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija iz razloga, ker za to ni najti ustrezne pravne podlage, v tem postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila tudi ni mogla naročniku naložiti, da ponovno izbere najugodnejšo ponudbo (najugodnejšega ponudnika).

Z razveljavitvijo sklepa o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da pred sprejemom (morebitne) nove odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in predmetno odločitev Državne revizijske komisije, ustrezno preizkusi, ali so prejete ponudbe zaradi ugotovljene nejasnosti razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na vsebino 7. oziroma 8. pogoja za ugotavljanje sposobnosti in navodil o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnikov (alinea B) II. poglavja Navodil za izdelavo ponudbe), v navezavi na obrazec "PONUDBA", v katerem je predvidena tudi vrstica "DATUM PRIMOPREDAJE", med seboj primerljive. Če bo naročnik ugotovil, da so prejete ponudbe iz izpostavljenega razloga med seboj primerljive, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da (morebitno) novo odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila sprejme skladno z določbami ZJN-2, skladno z določbami lastne razpisne dokumentacije in ob upoštevanju predmetne odločitve Državne revizijske komisije.

V zvezi z zatrjevanjem naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani "2 od 5"), ki v navezavi na vlagateljev "Zahtevek za dodatno obrazložitev", št. 388-2011/DŽ-MR, z dne 23.12.2011, zatrjuje, da je "evidentno, da gre v tem primeru za uveljavljanje pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja", ter zaključuje, da "ima takšno ravnanje znake prekrška", v posledici pa "Državni revizijski komisiji kot prekrškovnemu organu predlaga, da v konkretnem primeru ugotovi in odloči, da gre za prekršek iz 5. točke 1. odstavka 109.a člena Zakona o javnem naročanju", Državna revizijska komisija pripominja, da o zatrjevanem domnevnem prekršku, na katerega v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja naročnik, lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da mu naročnik v celoti povrne "stroške te revizije: takso v višini 1.404,40 EUR".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN, v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek plačane takse (za zahtevek za revizijo) v znesku 1.404,40 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.404,40 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/1999, s sprem. - v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14.2.2012


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- MESTNA OBČINA NOVO MESTO, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto
- REKON, d. o. o., Ivančna Gorica, Vir pri Stični 92, 1295 Ivančna Gorica
- MALKOM Novo mesto, d. o. o., Košenice 86, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu

Natisni stran