018-034/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji", v zvezi s pritožbo ponudnika UTRIP d.o.o., Podbevškova ulica 30, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 2. 2012

odločila:

Vlagateljevi pritožbi z dne 20. 1. 2012 in 30. 1. 2012 se kot neutemeljeni zavrneta.

Obrazložitev:

Vlagatelj je 9. 1. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila za vse razpisane sklope. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je cena izbranega ponudnika v sklopu 5 (NM), ELEKTROMEHANIKA BRANKO GREGORIČ s.p., Zabrdje 26, Mirna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), zelo nizka v primerjavi s predvidenimi cenami za ostale sklope kljub dejstvu, da so vsi sklopi medsebojno primerljivi, tako po storitvah kot po materialu. Navedeno po vlagateljevem mnenju kaže na to, da je naročnik bodisi namerno pripravil predvidene cene za določene sklope, pri katerih so cene za enake materiale in identične storitve znatno višje, bodisi naročnik cen izbranega ponudnika za sklop 5 ni dobro analiziral in jih uskladil s preostalimi sklopi. Vlagatelj še navaja, da v pogodbi o delu, ki jo je za odgovornega vodjo del v ponudbi priložil izbrani ponudnik, manjka nekaj bistvenih sestavin, kar kaže na to, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije nima odgovornega vodje del.

Naročnik je 13. 1. 2012 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo za sklop 5 zavrgel, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačani taksi.

Vlagatelj je 20. 1. 2012 vložil vlogo, naslovljeno kot pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in zahtevek za revizijo zoper kriterije pri odločitvah o oddaji javnega naročila za vse sklope. Vlagatelj naročniku očita, da se v izpodbijanem sklepu ni opredelil do nobene od navedb iz zahtevka za revizijo, ki ga je vložil zoper odločitev o oddaji naročila v vseh sklopih predmetnega javnega naročila. Vlagatelj še enkrat opozarja, da so glede na potrditev cen za sklop 5 sporne vse odločitve o oddaji javnega naročila za vse sklopu, kar se je pokazalo šele po oddaji naročila za sklop 5, ki je bil izdan dva meseca kasneje kot odločitve za sklope 1, 2, 3 in 4.

Naročnik je 25. 1. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 1. 2012 zavrgel, ker je ugotovil, da vlagatelj za sklope 1, 2, 3 in 4 javnega naročila, v katerih ni oddal ponudbe, nima aktivne legitimacije, da je prepozno vložil zahtevek za revizijo, ter da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

Vlagatelj je 30. 1. 2012 zoper naročnikov sklep o zavrženju z dne 20. 1. 2012 vložil vlogo, naslovljeno kot pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in zahtevek za revizijo zoper kriterije pri odločitvah o oddaji javnega naročila za vse sklope. Vlagatelj ponavlja navedbe iz pritožbe z dne 20. 1. 2012.

Naročnik je obe vlagateljevi pritožbi, skupaj s preostalo dokumentacijo, 27. 1. 2012 in 2. 2. 2012 odstopil Državni revizijski komisiji v reševanje.

Po preučitvi vlagateljevih pritožb in ostale dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, da sta vlagateljevi pritožbi neutemeljeni.

Uvodoma Državna revizijska komisija izpostavlja, da v predmetnem pritožbenem postopku vlagateljevih vlog z dne 20. 1. 2012 in 30. 1. 2012, kljub poimenovanju, da gre za pritožbo in zahtevek za revizijo, ni obravnavala kot morebiti na novo vložena zahtevka za revizijo, ampak le kot pritožbi zoper naročnikova sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Iz vsebine omenjenih vlog gre namreč razbrati, da se vlagatelj pritožuje zoper naročnikovi odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo (o čemer ga je pravilno poučil naročnik), istočasno pa le ponavlja navedbe, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo z dne 9. 1. 2012, in za katere izpostavlja, da jih naročnik v svojih odločitvah ni obravnaval, zato tega Državna revizijska komisija ni štela kot nov zahtevek za revizijo.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 9. 1. 2012, ki ga je ta vložil zoper odločitve naročnika v vseh petih razpisanih sklopih v predmetnem javnem naročilu, odločil v dveh delih. S sklepom z dne 13. 1. 2012 je naročnik odločil le o delu zahtevku, ki se nanaša na sklop 5 predmetnega javnega naročila, s sklepom z dne 25. 1. 2012 pa je zahtevek za revizijo zavrgel v delu, ki se nanaša na preostale sklope, torej je v celoti odločil o zahtevku za revizijo. Čeprav je naročnik o zahtevku za revizijo odločil v dveh delih, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju kljub temu zagotovil učinkovito pravno varstvo zoper odločitev o zahtevku za revizijo v celoti, saj ga je v obeh sklepih, s katerima je njegov zahtevek za revizijo v celoti zavrgel, pravilno poučil o možnih pravnih sredstvih, rokih in načinih njihovega uveljavljanja zoper svojo odločitev (22. člen ZPVPJN). Naročnik je vlagatelja v obeh sklepih pravilno poučil, da lahko zoper (vsako) odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve vloži pritožbo pri naročniku (51. člen ZPVPJN), kar je vlagatelj tudi storil. S tem je naročnik vlagatelju zagotovil primerljiv položaj tistemu, v katerem bi vlagatelj bil, če bi naročnik o njegovem zahtevku za revizijo v celoti odločil le z enim sklepom. V obeh primerih bi se namreč štelo, da je vlagatelj vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju (celotnega) zahtevka za revizijo v zakonsko predvidenem roku treh delovnih dni.

Za rešitev spora med strankama je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker zahtevku za revizijo ni bilo priloženo dokazilo o plačilu takse in ker vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo zoper sklope 1, 2, 3, in 4 predmetnega javnega naročila ni imel aktivne legitimacije, oziroma je bil zahtevek za revizijo za te sklope prepozen.

ZPVPJN v 5. členu določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določa drugače. Za to, da naročnik (pri katerem se vloži zahtevek za revizijo - 24. člen ZPVPJN) vsebinsko obravnava zahtevek za revizijo, morajo biti izpolnjene procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo: aktivna legitimacija vlagatelja (14. člen ZPVPJN) in pravočasno vložen zahtevek za revizijo (25. člen ZPVPJN), s podanimi obveznimi sestavinami iz 15. člena ZPVPJN (ena izmed njih je tudi potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN). Naročnik mora v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku preveriti, ali so te procesne predpostavke podane (prvi odstavek 26. člen ZPVPJN), šele po tem lahko vsebinsko obravnava zahtevek za revizijo.

ZPVPJN v tretjem odstavku 26. člena določa, da naročnik v primeru, če ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačana ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na pet sklopov. Z vpogledom v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 20. 10. 2011 gre ugotoviti, da je vlagatelj oddal ponudbo le za sklop 5, ne pa tudi za preostale štiri sklope, za katere je naročnik razpisal in oddal javno naročilo.

Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da vlagatelj v sklopih 1, 2, 3 in 4 predmetnega javnega naročila, ki jih napada z zahtevkom za revizijo, ni oddal ponudbe, kar pomeni, da ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila v teh sklopih. Navedeno pomeni, da mu zaradi pomanjkanja enega od dveh zakonsko postavljenih pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena za priznanje aktivne legitimacije, slednje za vložitev zahtevka za revizijo v omenjenih sklopih ni mogoče priznati.

Ker vlagatelj v sklopih 1, 2, 3 in 4 ni oddal ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo v sklopih 1, 2, 3 in 4 predmetnega javnega naročila zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije vlagatelja zavrgel. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo z dne 30. 1. 2012, ki to naročnikovo odločitev izpodbija, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

O utemeljenosti ostalih razlogov, ki so narekovali naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo v sklopih 1, 2, 3 in 4, Državna revizijska komisija ni odločala, saj tudi morebitna (ne)utemeljenost teh ne bi spremenila odločitve o tem, da je bil zahtevek za revizijo upravičeno zavržen že zaradi razloga pomanjkanja vlagateljeve aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo v sklopu 5 zavrgel, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

Med strankama ni sporno, da vlagatelj potrdila o plačilu takse zahtevku za revizijo ni priložil.

Kot je razvidno iz zakonskih določb ZPVPJN, je naročnik (brez kakršnegakoli pozivanja vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo v tem delu) dolžan zahtevek za revizijo zavreči, če zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu takse, oziroma če iz njega izhaja, da je bila plačana taksa v neustrezni višini, seveda ob predpostavki, da je naročnik vlagatelja v pravnem pouku, danem v odločitvi o oddaji naročila iz 79. člena ZJN-2, pravilno in popolno poučil o uveljavljanju pravnega varstva.

Z vpogledom v Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 19. 12. 2011 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju dal pravni pouk v skladu z 79. členom ZJN-2, vlagatelj pa kljub temu potrdila o plačilu takse zahtevku za revizijo z dne 9. 1. 2012 ni priložil.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN zavrgel, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN vlagateljevo pritožbo z dne 20. 1. 2012 zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 7. 2. 2012

mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- UTRIP d.o.o., Podbevškova ulica 30, Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- ELEKTROMEHANIKA BRANKO GREGORIČ s.p., Zabrdje 26, Mirna
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran