018-020/2012 BSC, poslovno podporni center, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava, dobava in montaža igral v okviru projekta "Odkrivajmo svet igral in znanja" po sklopih; Sklop 4 in 5", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja NEROS, d.o.o., Alpska cesta 43, Lesce (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Staneta Žagarja 37, Kranj (v nadaljevanju: naročnik) dne 31. 1. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28.11. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4. 10. 2011 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN11304/2011, objavil Obvestilo o naročilu za javno naročilo "Izdelava, dobava in montaža igral v okviru projekta "Odkrivajmo svet igral in znanja" po sklopih" po odprtem postopku.

Naročnik je dne 17. 11. 2011 sprejel dve Odločitvi o oddaji naročila, s katerima je kot najugodnejšega ponudnika v sklopu 4 in v sklopu 5 izbral ponudnika ELAN INVENTA d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitev je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih izločil kot nepravilno in nesprejemljivo, saj vlagatelj v ponudbi ni predložil ustreznih referenc oziroma je za izvedbo naročila ponudil ceno, ki presega naročnikova zagotovljena sredstva.

Vlagatelj je dne 28. 11. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev naročnikovih odločitev o oddaji naročila za sklopa 4 in 5. Vlagatelj navaja, da je naročnik že v fazi priprave razpisne dokumentacije ravnal nezakonito, saj je pri pripravi razpisne dokumentacije sodelovala projektantka B.K., ki je zaposlena pri izbranem ponudniku. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik nepravilno izračunal ocenjeno vrednost javnega naročila in s tem nepravilno zagotovil sredstva za izvedbo javnega naročila, na kar kaže zavrnitev večine ponudb v omenjenih sklopih kot nesprejemljivih. Vlagatelj v nadaljevanju sicer priznava, da je naročnik njegovo ponudbo upravičeno izločil, ker vlagatelj ni predložil treh referenc s področja izdelave, dobave in montaže igral, vendar pa istočasno zatrjuje, da bi moral naročnik iz istega razloga izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ne more priglasiti referenc, ki bi izkazovale izdelavo igral, saj je izbrani ponudnik le dobavitelj, ne pa tudi izdelovalec igral. Reference, ki jih je izbrani ponudnik priložil ponudbi, so po prepričanju vlagatelja le s področja dobave in montaže predmeta javnega naročila, ne pa tudi s področja izdelave zahtevanega blaga. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni predložil navodil za montažo, preglede in varno uporabo igral, zato je njegova ponudba nepopolna.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, vendar je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi, s katero je izpodbijal naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, s sklepom št. 018-443/2011, z dne 22. 12. 2011, ugodila, naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavila ter odločila, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 11. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi izbrani ponudnik ugotavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje aktivne legitimacije za vodenje postopka, saj mu kot ponudniku, ki ima nepravilno in nesprejemljivo ponudbo, z odločitvijo naročnika, ni in ni mogla nastati nobena škoda. Po mnenju izbranega ponudnika vlagatelj tudi ne zatrjuje istovrstnosti kršitev niti te niso podane. Izbrani ponudnik podrejeno navaja tudi, da zahtevek za revizijo ni utemeljen niti po vsebini in predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrže oziroma zavrne.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, izdanim dne 4. 1. 2012, in ga kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik se je opredelil do vseh vlagateljevih očitkov in jih v celoti zavrnil bodisi kot prepozne bodisi kot neutemeljene.

Naročnik je dne 17. 1. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, odstopil Državni revizijski komisiji v obravnavo. Dodatno dokumentacijo je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil 18. 1. 2012.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija glede vlagateljevih navedb o napačno ocenjeni vrednosti naročila in naročnikovem neupravičenem deljenju naročila na sklope ugotavlja, da posegajo v ravnanja naročnika, storjena v fazi priprave razpisne dokumentacije, zato teh kršitev vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ko je že potekel rok za oddajo ponudb, ne more navajati. Gre namreč za kršitve, ki so vlagatelju bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, vlagatelj pa ni uspel dokazati, da zatrjevanih kršitev objektivno ni mogel ugotoviti pred tem rokom, zato jih Državna revizijska komisija ni obravnavala (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Po oceni Državne revizijske komisije pa vlagatelj pred potekom roka za oddajo ponudb ni mogel ugotoviti zatrjevanih kršitev, da je pri pripravi tehničnega dela razpisne dokumentacije sodelovala odgovorna projektantka, ki je zaposlena pri izbranem ponudniku. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, kako je domnevno sodelovanje te osebe pri pripravi razpisne dokumentacije vplivalo na zakonitost izvedbe predmetnega javnega naročila. Ugotoviti gre, da ZJN-2 ne vsebuje več določbe, kot jo je imel prejšnji Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00 s spremembami) v drugem odstavku 5. člena, ki je določal, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Sedaj veljavni zakon ne vsebuje izrecne zakonske prepovedi sodelovanja oseb, ki so kakorkoli sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije, zato zgolj sodelovanje osebe izbranega ponudnika pri pripravi razpisne dokumentacije samo po sebi še ni prepovedano. Ali je takšno sodelovanje z naročnikom vplivalo na enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2) oziroma izbranemu ponudniku omogočilo nedopustno konkurenčno prednost (7. člen ZJN-2), pa mora zatrjevati in dokazati vlagatelj (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj vlagateljeva trditev, da je oseba, zaposlena pri izbranem ponudniku, s pripravo tehničnega dela razpisne dokumentacije s popisi in simbolnimi skicami nabora igral vplivala na pripravo podlage za zagotovitev proračunskih sredstev, ni zadostna, da bi jo lahko preverili.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni dal ustreznih referenc, saj nobena od teh referenc zaradi dejstva, da izbrani ponudnik igral ne izdeluje, ni s področja izdelave zahtevanega blaga, kakor tudi, da izbrani ponudnik ni predložil navodil za montažo, preglede in varno uporabo igral.

Kot je razvidno iz izpodbijane naročnikove odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v obeh izpodbijanih sklopih izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ker je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj ne izpodbija naročnikove odločitve, da je njegova ponudba v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih referenc, nepravilna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo priznava, da je v ponudbi predložil le eno referenco s področja izdelave, dobave in montaže igral, in s tem ni izpolnil pogoja glede zahtevanih referenc, kot je bil zahtevan v točki e. 2) razpisne dokumentacije: "Spisek referenc ponudnika oz. ponudnikov v skupnem nastopu, to je najvažnejših referenc v zadnjih treh letih (pred oddajo ponudb) s področja izdelave, dobave in montaže igral (Razpisni obrazec št. 7) in sicer:
â"˘ vsaj tri (3) reference s področja izdelave, dobave in montaže igral v višini minimalno 20.000,00 EUR (z DDV), za posamezno naročilo.
Obrazcu morajo biti priložena potrdila naročnikov in sicer za vsako naročilo, ki ga ponudnik v obrazcu navaja (Razpisni obrazec 7a), sicer reference ne bodo priznane. Naročnik, ki potrdi referenčno potrdilo o izvedbi del je tretja (pravna) oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi oz. izvajalcu v skupnem nastopu, sicer reference ne bodo priznane."

Vlagatelj se torej strinja z naročnikovo odločitvijo, da je bila vlagateljeva ponudba v obeh sklopih nepravilna, in da jo je bil naročnik v postopku oddaje javnega naročila upravičen izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Zato Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb, za katere gre razumeti, da se nanašajo na domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih naročnik storil s tem, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi domnevno nerealno ocenjene vrednosti predmetnega naročila označil za nesprejemljivo, ni obravnavala. Tudi če bi se te navedbe izkazale za utemeljene, ne bi v ničemer vplivale na vlagateljev pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, gre namreč ugotoviti, da bi vlagateljeva ponudba, kljub morebitni utemeljenosti revizijskih navedb o (ne)sprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, ob upoštevanju ugotovljene nepravilnosti ponudbe (ki ji vlagatelj ne nasprotuje) bila še vedno nepopolna in kot taka upravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj namreč zatrjuje, da tudi izbrani ponudnik ni mogel priglasiti referenc, ki bi se nanašale na izdelavo igral, saj izbrani ponudnik igral ne izdeluje, zato je tudi ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna, naročnik pa bi jo moral izločiti. Vlagatelj torej zatrjuje istovrstne kršitve naročnika v zvezi z izbrano ponudbo, Državna revizijska komisija pa je te kršitve v skladu s svojo prakso, upoštevaje enakopravno obravnavo ponudnikov, preverila.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je ta v ponudbi priložil izpolnjen razpisni obrazec št. 7, v katerem je navedel reference štirih različnih naročnikov, katerih vrednosti del so presegale 20.000,00 EUR, dela pa so bila izvedena v letih 2009 oziroma 2010. Poleg razpisnega obrazca št. 7 (spisek najvažnejših referenc v zadnjih treh letih) je izbrani ponudnik ponudbi priložil tudi potrdila naročnikov referenčnih del, ki jih je izbrani ponudnik navedel v spisku referenc. Kot izhaja iz vsebine referenčnih potrdil, so vsi naročniki potrdili, da so z izbranim ponudnikom sklenili pogodbe za izdelavo, dobavo in montažo igral na otroških igriščih.

Vlagatelj v zvezi z referencami, ki jih je izbrani ponudnik predložil, zatrjuje, da nobena od referenc ni s področja izdelave zahtevanega blaga, temveč le s področja dobave in montaže predmeta javnega naročila, pri čemer to utemeljuje z dejstvom, da izbrani ponudnik ne izdeluje igral, niti ni igral pod nobeno, z njim povezano, znamko zaslediti na slovenskem in na trgih evropskih skupnosti. Vlagatelj navaja, da je on edini izdelovalec otroških igral v celoti v Sloveniji, zato si upa trditi, da nobena od referenc izbranega ponudnika ni s področja izdelave zahtevanega blaga.

Državna revizijska komisija je ocenila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik ni dal referenc, ki bi ustrezale zahtevanim pogojem iz razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je predložil štiri referenčna dela različnih naročnikov, ki so vsi potrdili, da so dela, ki jih je zanje izvedel izbrani ponudnik, poleg dobave in montaže zajemala tudi izdelavo igral. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik skladno z razpisnimi pogoji ustrezno izkazal reference in priložil pravilno potrjene referenčne izjave, v katerih so vsi referenčni naročniki (in ne le izbrani ponudnik sam) potrdili, da so dela zajemala tudi izdelavo igral, zato Državna revizijska komisija v to nima razloga dvomiti. S tem je izbrani ponudnik izkazal, da je v preteklosti že opravljal dela s področja izdelave, dobave in montaže igral. Dejstvo, kot ga zatrjuje vlagatelj, da je on edini izdelovalec igral v celoti v Sloveniji, pa tega ne spremeni, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da morajo biti igrala izdelana v Sloveniji, enako gre ugotoviti tudi glede znamke igral. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Glede vlagateljevih navedb o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ker ta v ponudbi ni priložil navodil za montažo, preglede in varno uporabo igral, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da gre za istovrstne kršitve v ponudbi izbranega ponudnika, ki bi jih bilo treba, zaradi upoštevanja načela enakopravnosti, obravnavati. Ker je Državna revizijska komisija že ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda v postopku oddaje javnega naročila. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki se ne nanašajo na istovrstne kršitve v primerjavi z vlagateljevo ponudbo, ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaja vlagatelja, zato Državna revizijska komisija teh navedb ni vsebinsko preverjala.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določbami ZJN-2, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 5. 11. 2011 priglasil odvetniške stroške za zastopanje in pripravo pripravljalne vloge v višini 641,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR in 20 % DDV (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrača, saj ocenjuje, da stroški niso bili potrebni, ker niso bistveno pripomogli k rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 31. 1. 2012


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- NEROS, d.o.o., Alpska cesta 43, Lesce
- BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Staneta Žagarja 37, Kranj
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran