018-441/2011 Javna agencija za javno naročanje Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Izdelava informacijskega sistema za podporo procesom v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje" v sklopu 3: "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PERFTECH Podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, d.o.o., Pot na Lisice 4, Bled, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika JAVNA AGENCIJA ZA JAVNO NAROČANJE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 1. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo (vloga z dne 28. 11. 2011) se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja", kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 4302-48/2011/81 z dne 14. 11. 2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Izdelava informacijskega sistema za podporo procesom v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje" v sklopu 3: "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja", ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 2.225,69 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na podlagi prvega odstavka 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za javno naročanje Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 86/2010), v imenu in za račun RS Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, izvajal postopek za oddajo javnega naročila "Izdelava informacijskega sistema za podporo procesom v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 19. 7. 2011, pod št. objave JN8143/2011 (sprememba JN10969/2011 z dne 27. 9. 2011 in v Uradnem listu EU, dne 23. 7. 2011, pod št. objave 2011/S 140-232816 (sprememba 2011/S 189-307853 z dne 1. 10. 2011).

Dne 14. 11. 2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila štev. 4302-48/2011/81 (oznaka JN: ODISP-13/2011), s katero je (med drugim) odločil, da se javno naročilo za sklop 3 - "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja" odda ponudniku ELCOS, d.o.o., Vodmatska ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedeno, da je naročnik prejel tri ponudbe, ki jih je razvrstil po merilu najnižja cena ter ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša in v skladu s 16. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, štev. 128/06 s spr. - v nadaljevanju: ZJN-2) popolna.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 28. 11. 2011), s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na sklop 3, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po predloženem stroškovniku. Vlagatelj se sklicuje na zahtevo v točki 10 poglavja 9.1.3. razpisne dokumentacije in navaja, da izbrani ponudnik za opremo, ki jo ponuja, ni predložil zahtevane kopije pogodbe s proizvajalcem opreme. Vlagatelj navaja, da je proizvajalec (principal) ponujene opreme družba COMMSCOPE, izbrani ponudnik pa je predložil kopijo pogodbe z družbo ANIXTER, ki je (le) njen distributer. Izbrani ponudnik pogodbe s proizvajalcem opreme niti ni mogel predložiti, saj je pred časom izgubil partnerski status, kar izhaja tudi iz dopisa družbe COMMSCOPE, ki ga vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo. Iz istih razlogov izbrani ponudnik ni izpolnil niti zahteve iz točke 11 poglavja 9.1.3. razpisne dokumentacije, saj je namesto tam zahtevane garancijske izjave proizvajalca priložil kar (splošno dostopni) tiskani dokument s spletnih strani družbe COMMSCOPE. Ponudba izbranega ponudnika pa ne izpolnjuje niti zahteve iz točke a) poglavja 9.1.4. razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik namesto tam zahtevanih (dveh) certifikatov za dve osebi dejansko predložil le en certifikat za eno osebo. Ponudba izbranega ponudnika je iz navedenih razlogov nepopolna in bi jo moral naročnik kot tako izločiti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 12. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi izbrani ponudnik prereka posamezne vlagateljeve očitke, prilaga dokaze za svoje trditve ter predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne.

Naročnik je z odločitvijo štev. 4302-48/2011/97 z dne 13. 12. 2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil veljavno kopijo pogodbe z družbo ANIXTER, iz katere izhaja, da je le-ta avtorizirani distributer (ponujene) opreme proizvajalca družbe COMMSCOPE ter da družba ANIXTER izbranemu ponudniku zagotavlja vso v razpisni dokumentaciji zahtevano principalovo podporo (navedeno po naročnikovi presoji potrjuje tudi vpogled v internetne strani obeh podjetij). Naročnik se tudi ne strinja, da je izbrani ponudnik izgubil partnerski status, saj iz pogodbe in internetnih strani izhaja ravno nasprotno, enako pa izhaja tudi iz dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik v odgovoru na revizijski zahtevek. V zvezi z očitkom, ki se nanaša na garancijsko izjavo proizvajalca opreme, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil tiskani dokument iz uradne internetne strani proizvajalca družbe COMMSCOPE, kjer je razvidno, da le-ta za svoje Bussines Partnerje nudi zahtevano sistemsko garancijo (naročnik navaja, da ima izbrani ponudnik nedvomno status Bussines Partnerja, kar je razvidno iz v ponudbi predložene pogodbe med njim in družbo ANIXTER). Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke o neizpolnjevanju zahteve, ki se nanaša na predložitev certifikatov, ter navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokazila, iz katerih je razvidno, da bo imel ves čas teka obveznosti predmetnega naročila na voljo dva kadra, ki imata veljaven certifikat proizvajalca ponujene opreme. Naročnik zahteva, da mu vlagatelj povrne stroške, ki so mu nastali v revizijskem postopku.

Naročnik je z vlogo štev. 4302-48/2011/98 z dne 19. 12. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 12. 2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba odgovoriti na pomisleke v zvezi z vlagateljevo aktivno legitimacijo. Izbrani ponudnik namreč zatrjuje, da vlagatelj izpodbija le popolnost njegove ponudbe, ne pa tudi popolnosti ponudbe ponudnika, ki je bil glede na merila uvrščen pred njega. V zvezi s temi pomisleki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, ponudbe razvrstil glede na merilo najnižje ponudbene cene, zatem pa je za najcenejšo med njimi, ponudbo izbranega ponudnika, ugotovil njeno popolnost ter jo izbral kot najugodnejšo. Pri ostalih dveh ponudnikih naročnik tako ni ugotavljal popolnosti njunih ponudb. Takšno naročnikovo ravnanje je skladno z določilom drugega odstavka 41. člena ZJN-2. Z vidika 14. člena ZPVPJN to pomeni, da je treba v primerih, ko naročnik ravna v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo priznati vsakemu ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži pravočasno ponudbo in ki zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika bodisi ni najugodnejša bodisi ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti. Pri tem takemu ponudniku ni treba izpodbijati popolnosti ostalih ponudb, ker le-ta sploh še ni bila ugotovljena. To velja tudi v primeru, če so ostale ponudbe glede na merila ugodnejše od njegove. Za ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila zato zadostuje, da ponudnik dokaže, da bi bil naročnik dolžan ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oz. da je ponudbo izbranega ponudnika neutemeljeno izbral kot najugodnejšo.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali izbrani ponudnik izpolnjuje tehnične pogoje, določene v točki 9.1.3 razpisne dokumentacije (Tehnični pogoji oziroma sposobnost).

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna v primeru, če je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Neprimerna ponudba pa je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki ni pravilna ali primerna, tudi ni popolna, naročnik pa je dolžan tako ponudbo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Zahteve v zvezi s predložitvijo pogodbe s proizvajalcem (principalom) ter garancijsko dobo, katerih neizpolnjevanje vlagatelj očita izbranemu ponudniku, je naročnik določil v 10. in 11. točki poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"10. Ponudnik mora predložiti veljavno kopijo pogodbe s proizvajalcem (principalom) za ponujeno ožičenje in pasivno mrežno opremo, s katero ponudnik dokazuje principalovo podporo za prodajo ponujene tehnologije, principalovo podporo za servis in rešitve za ponujeno tehnologijo, partnerski status pri principalu ter neposreden dostop do tehnične podpore principala.

DOKAZILO: Originalno potrdilo ali fotokopija veljavne pogodbe z vsebino kot je navedeno zgoraj.

11. Za ponujeno opremo mora biti zagotovljena najmanj 20 (dvajset) letna sistemska garancijska doba.

DOKAZILO: Izjava proizvajalca ponujene opreme, da je za ponujeno opremo zagotovljena 20 (dvajset) letna sistemska garancijska doba."

Med strankami ni sporno, da izbrani ponudnik ponuja ožičenje in pasivno mrežno opremo, ki jo proizvaja proizvajalec COMMSCOPE. To navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, pa tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 2. 12. 2012 ter naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta kot dokaz za izpolnjevanje 10. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije predložil sporazum, sklenjen med njim in družbo ANIXTER AUSTRIA, G.m.b.H. Po pregledu dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da to dokazilo ne izkazuje izpolnjevanja naročnikove zahteve iz 10. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije.

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot dokazilo za izpolnjevanje tehničnega pogoja, določenega v 10. točki poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije, zahteval pogodbo s proizvajalcem opreme oz. principalom. Namen te zahteve je razviden iz besedila 10. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije, saj naročnik v tem določilu izrecno zahteva, da mora ponudnik dokazati proizvajalčevo oz. principalovo podporo za prodajo ponujene tehnologije, principalovo podporo za servis in rešitve za ponujeno tehnologijo, partnerski status pri principalu ter neposreden dostop do tehnične podpore principala. Kot je bilo že ugotovljeno, med strankami ni sporno, da izbrani ponudnik ponuja ožičenje in pasivno mrežno opremo, ki jo proizvaja proizvajalec COMMSCOPE. To pomeni, da bi moral izbrani ponudnik predložiti originalno potrdilo ali fotokopijo pogodbe z družbo COMMSCOPE kot proizvajalko ožičenja in pasivne mrežne opreme, ki jo ponuja v svoji ponudbi.

Izbrani ponudnik navaja, da je družba ANIXTER, s katero je sklenil v ponudbi predloženo pogodbo o prodaji Systimax proizvodov in podpori pri prodaji teh proizvodov na območju Slovenije, vodilno globalno podjetje, ki ponuja ožičenje in pasivno mrežno opremo proizvajalca COMMSCOPE, zaradi česar naj bi bila družba ANIXTER tudi principal družbe COMMSCOPE. Z navedenim se ni mogoče strinjati. Iz pogodbe sicer res izhaja, da je družba ANIXTER dolgoletni partner družbe COMMSCOPE, vendar pa je ni mogoče obravnavati niti kot proizvajalca Systimax proizvodov niti kot principala. Kot je razvidno iz pogodbe, je družba ANIXTER poslovni partner družbe COMMSCOPE, ki ima pravico distribucije, trženja in zagotavljanja podpore za Systimax proizvode. Družba ANIXTER je namreč v pogodbi opredeljena kot pooblaščeni distributer za sisteme ožičenja Systimax komponent. Pojem "Systimax" v skladu s pogodbo pomeni Systimax blagovno znamko in označuje proizvode, ki jih dobavlja izključno družba COMMSCOPE, ki je tudi imetnica te blagovne znamke. Ob tem je v pogodbi tudi izrecno navedeno, da se družba ANIXTER zavezuje, da bo izbranemu ponudniku dobavljala Systimax komponente, kot ji jih bo zagotavljala družba COMMSCOPE ter da mu bo nudila takšno podporo, kot bo po posvetovanju (!) z družbo COMMSCOPE ocenila, da je potrebna.

Nesporno je, da so poslovne povezave med družbama COMMSCOPE in ANIXTER intenzivne in da ima slednja določena upravičenja pri distribuciji proizvodov družbe COMMSCOPE, vendar pa družbe ANIXTER v tem poslovnem razmerju ni mogoče obravnavati kot principala v smislu poslovnega gospodarja. Principal v gospodarskem pogodbenem pravu namreč označuje tisto pogodbeno stranko, ki pooblasti agenta za sklepanje razmerij s tretjimi osebami. V tem smislu je treba pritrditi izbranemu ponudniku, ki navaja, da pojem "principal" izvira iz razmerja med pogodbenikoma, ki imata določene poslovne odnose, kjer je oseba, imenovana agent, pooblaščena, da deluje v imenu principala in sklepa pogodbe s tretjimi osebami. Vendar pa iz razmerja med družbama COMMSCOPE in ANIXTER, kot je opredeljeno v pogodbi, izhaja, da je družba COMMSCOPE tista, ki je proizvajalka opreme in imetnica blagovne znamke Systimax in kot takšna podeljuje določena upravičenja distribucije, trženja in zagotavljanja podpore družbi ANIXTER. To pomeni, da je v pogodbenem razmerju med družbama COMMSCOPE in ANIXTER principal prva, agent oz. globalni distributer pa slednja družba. Dejstvo, da so povezave med družbama COMMSCOPE in ANIXTER intenzivne in dolgotrajne ter da je družba ANIXTER globalni distributer družbe COMMSCOPE oz. da je najvišja v prodajni verigi, nikakor ne pomeni, da je družbo ANIXTER v tem razmerju mogoče šteti kot principala. To glede na njen položaj proizvajalke in imetnice blagovne znamke še vedno ostaja družba COMMSCOPE. Tudi sicer navedbe izbranega ponudnika, da ima družba ANIXTER poseben status in da mu ta status podeljuje družba COMMSCOPE, kažejo na to, da je dominus negotii v njunem poslovnem razmerju vsekakor družba COMMSCOPE.

Državna revizijska komisija je ob tem vpogledala tudi v dokazila, ki jih je v predmetnem postopku pravnega varstva predložil vlagatelj. Tako je iz dokumenta družbe COMMSCOPE (dopis z dne 15. 12. 2011) razvidno, da je družba ANIXTER globalni distributer, ki je pooblaščen za prodajo proizvodov partnerjem družbe COMMSCOPE. Družba COMMSCOPE komponente Systimax prodaja le partnerjem, ki izpolnjujejo njene specifične zahteve. Razmerje med družbama COMMSCOPE in ANIXTER je intenzivno in dolgotrajno, vendar gre za čisto trgovinsko razmerje, pri katerem družbi nista lastniško povezani in tudi nimata sklenjenega ekskluzivnega zastopstva. Ob tem je podelitev Commscope/Systimax statusa poslovnega partnerja v domeni družbe COMMSCOPE. Iz dokumenta družbe COMMSCOPE z dne 15. 12. 2011 je nadalje razvidno, da lahko družba ANIXTER formalizira poslovne sporazume s Commscope/Systimax poslovnimi partnerji, vendar ti sporazumi ne morejo nadomestiti odobritve statusa poslovnega partnerja s strani družbe COMMSCOPE. Partnerji, ki imajo sklenjene sporazume z družbo ANIXTER, ne morejo imeti statusa Commscope/Systimax poslovnega partnerja, če le-tega ne odobri tudi družba COMMSCOPE.

Dejstvo, da družba ANIXTER ni proizvajalec oz. principal, priznava tudi naročnik, ko v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da iz pogodbe med izbranim ponudnikom in družbo ANIXTER izhaja, da je slednja zakoniti pooblaščeni distributer proizvajalca ponujene opreme in da izbranemu ponudniku preko poslovnih povezav z družbo COMMSCOPE zagotavlja principalovo podporo - torej podporo družbe COMMSCOPE. Državna revizijska komisija se strinja, da je družba ANIXTER poslovna partnerica družbe COMMSCOPE in da ima poseben status, ki ji omogoča distribucijo, trženje in podporo pri izdelkih Systimax, vendar opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval veljavno kopijo pogodbe s proizvajalcem (principalom) za ponujeno ožičenje in pasivno mrežno opremo. Družba ANIXTER ni ne proizvajalec komponent Systimax ne principal v razmerju med njo in družbo COMMSCOPE, zato pogodba z družbo ANIXTER, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, z vidika zahtev razpisne dokumentacije ne dokazuje izpolnjevanje tehničnega pogoja, določenega v 10. točki poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija sprejema naročnikovo pojasnilo, da tudi iz pogodbe med družbo ANIXTER in izbranim ponudnikom izhaja, da ima slednji zagotovljeno podporo pri prodaji določenih proizvodov družbe COMMSCOPE, vendar pa bi moral v primeru, če bi želel sprejeti takšno dokazilo, določbe razpisne dokumentacije ustrezno spremeniti oz. razširiti tudi na distributerje ponujene opreme. Kot je bilo že zapisano, določbe 10. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati drugače, kot je napisana: ponudniki so bili dolžni predložiti veljavno kopijo pogodbe s proizvajalcem (principalom), družbe ANIXTER pa ni mogoče šteti ne za proizvajalca ne za principala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih pogojev tudi navaja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega dokazila, ki bi izkazovalo izpolnjevanje zahteve iz 11. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije. Naročnik je v tej točki, kot je bilo že zapisano, zahteval najmanj dvajset letno sistemsko garancijsko dobo za ponujeno opremo, kot dokazilo pa je zahteval izjavo proizvajalca ponujene opreme.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta kot dokazilo za izpolnjevanje zahteve iz 11. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije predložil izpisek iz spletne strani, iz katere je razvidno, da imajo Systimax rešitve, ki so registrirane kot blagovna znamka družbe COMMSCOPE, zagotovljeno 20 letno garancijo in podporo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi to dokazilo ne izkazuje izpolnjevanja naročnikove zahteve iz 11. točke poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije. Izpis iz spletnih strani, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni podpisan s strani proizvajalca ponujene opreme, družbe COMMSCOPE, temveč gre le za splošno natisnjeno izjavo. Takšno dokazilo že zato ne izpolnjuje naročnikovih zahtev po predložitvi izjave proizvajalca ponujene opreme. Sicer pa tudi sam izbrani ponudnik navaja, da je predložil splošno natisnjeno izjavo, ki je le informativne narave, pri čemer bo v nadaljevanju pridobil tudi uradno Systimaxovo 20 letno garancijo. Kot je bilo že zapisano, z vidika določb razpisne dokumentacije takšno zagotovilo ne zadostuje, saj je naročnik predložitev konkretne izjave proizvajalca opreme zahteval v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik pa bi jo moral predložiti že v ponudbi. Zato tudi ni mogoče sprejeti pojasnila izbranega ponudnika, da lahko kadarkoli pridobi Systimax sistemsko garancijo za potrebe končne stranke.

Iz dokazil, ki jih je v predmetnem postopku pravnega varstva predložil vlagatelj (dopis z dne 15. 12. 2011), je razvidno, da so poslovni partnerji družbe COMMSCOPE navedeni na njeni spletni strani http://www.commscope.com/company/eng/support/partners_consultants/partner _locator/default.aspx in le ti lahko ponujajo 20 letno garancijsko dobo. Državna revizijska komisija po vpogledu v navedeno spletno stran ugotavlja, da izbranega ponudnika ni med Systimax poslovnimi partnerji družbe COMMSCOPE. Iz dopisa družbe COMMSCOPE z dne 19. 12. 2011 je nadalje razvidno, da izbrani ponudnik v letu 2010 ni imel statusa Systimax poslovnega partnerja, ker ni izpolnjeval zahtev iz programa. V letu 2011 je družba COMMSCOPE izbranemu ponudniku ponovno omogočila, da sodeluje v programu Systimax poslovnih partnerjev, vendar ta v določenem roku ni izpolnil postavljenih zahtev, kar pomeni, da tudi v letu 2011 nima statusa Systimax poslovnega partnerja in da posledično ne more zagotavljati 20 letne sistemske garancije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja tehničnih pogojev, določenih v 10. in 11. točki poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije. Naročnik zato ni imel podlage v določbah ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo, saj bi jo moral v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika v sklopu 3 "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja", kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 4302-48/2011/81 z dne 14. 11. 2011. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji izpolnjevanja tehničnih pogojev ugotovila, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev, določenih v 10. in 11. točki poglavja 9.1.3 razpisne dokumentacije, ni obravnavala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja kadrovskih pogojev. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla v ničemer vplivati na ugotovitev, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot popolne.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru omogoča ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Izdelava informacijskega sistema za podporo procesom v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje" v sklopu 3: "Zamenjava pasivnega računalniškega omrežja", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 1.241,69 EUR, stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem v višini 1.400,00 EUR, izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v višini 20 EUR, v nadaljevanju: ZOdvT) ter 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 1.241,69 EUR,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 2.225,69 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je odločil o povrnitvi stroškov revizijskega postopka v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ker pa je odločitev o stroških odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija, ki posledično odloči tudi o stroških postopka, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru odločitev naročnika o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija že na tej podlagi (ob upoštevanju tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN) zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov in pri tem ni presojala morebitne upravičenosti naročnika do povrnitve priglašenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30. 1. 2012
predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- JAVNA AGENCIJA ZA JAVNO NAROČANJE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- ELCOS, d.o.o., Vodmatska ulica 3, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran