018-411/2011 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maji Bilbija, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Higiena prostorov in opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CELOVITE STORITVE trgovina in storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi v delu, ki se nanaša na čas trajanja predmeta javnega naročila, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v 3., 5., 6. členu vzorca pogodbe in 19. točki pogojev za priznanje sposobnosti v Obrazcu 1. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega "Higiena prostorov in opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana", v delu, ki je bil razveljavljen s tem sklepom. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.06.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 7197/2011, z dne 29.06.2011.

Vlagatelj je dne 07.10.2011 vložil zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije in primarno predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, podredno pa, da se razveljavijo objave in razpisna dokumentacija v delih, ki se nanaša na razdelitev v sklope, pogoj glede referenc in v delu, ki ureja čas trajanja pogodbe in diskrecijo naročnika pri odločanju o podaljševanju obdobja trajanja.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da so sklopi 1, 2 in 3 nesmotrno oblikovani, saj zmanjšujejo možnost dostopa do javnega naročila večjemu številu ponudnikov. V posameznem sklopu so lokacije, ki so med seboj relativno precej oddaljene, oziroma so bolj oddaljene kot so razdalje med posameznimi lokacijami in nekaterimi drugimi objekti, ki so razvrščeni v druge sklope. Vlagatelj meni, da bi bilo mogoče sklope oblikovati tako, da bi bil vsak sklop opredeljen v posebnem sklopu (navedeno ne bi smelo predstavljati ovire, saj je naročnik v sklopu 3 določil le 1 objekt). Vlagatelj zatrjuje, da so lokacije v sklopu 1 in sklopu 2 povsem nekritično oblikovane, saj je v sklop 2 umeščena tudi bolnica dr. Petra Deržaja v šiški, ki je oddaljena od ostalih lokacij. Vlagatelj naročniku očita, da z oblikovanjem sklopov favorizira obstoječega izvajalca in bi z drugačnim oblikovanjem sklopov, še posebej sklopa 2 omogočil dostop do javnega naročila trem ponudnikom.

Nadalje vlagatelj navaja, da so zahteve po referencah nesorazmerne s predmetom javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik na Portalu javnih naročil dne 25.7.2011 objavil spremembo zahtev v zvezi z referencami tako, da je potrebno za sklop 1 predložiti dve potrdili bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 2. sklop dve referenci bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 3. sklop pa zahteva ostane nespremenjena, tri reference bolnišnic. Vendar je naročnik kasneje, v objavi zadnje spremembe razpisne dokumentacije (dne 27.9.2011), zahteve v zvezi z referencami vezal na prvotno določeno zahtevo, da ponudnik predloži referenco o izvajanju storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oz. ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije v najmanj treh bolnišnicah.

Vlagatelj naročniku očita, da je namenoma želel "zmesti" ponudnike in spremeniti razpisno dokumentacijo ter zožiti krog potencialnih ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je za sklop 1 - čiščenje v dveh bolnišnicah in eni zdravstveni ustanovi še vedno pretirana, saj nimajo vključenih bolnih ljudi, kar zahteva posebno pozornost glede preprečevanja bolnišničnih okužb. Po mnenju vlagatelja so reference, ki se tičejo ostalih lokacij tudi nesorazmerne in pretirane, saj je potrebno predložiti 3 potrdila o čiščenju različnih objektov za obdobje 2 let. Nenazadnje ima naročnik na voljo vrsto vzvodov za prekinitev pogodbe oziroma uveljavitev finančnih zavarovanj, v kolikor izvajanje storitve ni kvalitetno. Vlagatelj še izpostavlja, da se izvajanje zagotavlja od 9-12 mesecev (za daljše obdobje pa si naročnik pridržuje diskrecijo glede podaljševanja), zato je nesorazmerno zahtevati referenco za izvajanje čiščenja v obdobju 2 let. Referenčne zahteve se vlagatelju zdijo previsoke tudi glede števila referenc. Zahteve glede reference ne upoštevajo površine, ki jo bo potrebno očistiti v vsakem sklopu in s postavljenim pogojem naročnik daje prednost ponudnikom, ki npr. izkažejo čiščenje 3 objektov, v površini vsaj 10.000 m2, pred ponudniki, ki izkažejo čiščenje enega objekta v površini 100.000 m2. Naročnik nima argumentiranega razloga, da ne omili zahteve v zvezi z referencami za 2. in 3. sklop, še navaja vlagatelj, saj je tudi pogoj po dveh bolnišnicah in eni zdravstveni ustanovi pretiran in nesorazmeren, saj je usposobljenost mogoče ugotoviti že na podlagi ene ustrezne reference, s katero se izkaže čiščenje najzahtevnejših površin.

Kot sporno vlagatelj izpostavlja tudi določilo vzorca pogodbe, kjer je določen čas trajanja pogodbe. Vlagatelj navaja, da objava in vsebina razpisne dokumentacije glede trajanja javnega naročila nista enaki (pogodbo je možno podaljšati za dobo 12 mesecev z možnostjo podaljšanja za 4 kratno obdobje, pod pogojem, da ima naročnik sprejet s finančnim načrtom podprt plan storitev). Vlagatelj izpostavlja, da si naročnik nedopustno ustvarja popolno diskrecijo pri nadaljnjem podaljševanju pogodbe o izvajanju storitev za naslednja 12 mesečna obdobja. Ker je naročnik v vzorcu pogodbe zapisal "možno", to predstavlja, da podaljševanje zanj ne bo obveznost, ampak opcija, za katero se bo odločil glede na dejstvo, ali mu bo posamezni ponudnik "všeč".

Kot ključno nezakonitost v zvezi s trajanjem javnega naročila vlagatelj izpostavlja, da se pogodba za prvo obdobje sklepa pod odložim pogojem, da je izvedena uspešna primopredaja med dosedanjim izvajalcem in novim izvajalcem, kar predstavlja nedopustne možnosti, ker:
- dosedanji izvajalec pozna vsebino pogodbe (saj je bila objavljena) in lahko onemogoči uspešno primopredajo, s tem pa pogodba sploh ne začne veljati - pogodba namreč določa obveznost tretjega, ki ni nujno podpisnik te pogodbe;
- dosedanji izvajalec lahko sam regulira tempo primopredaje in bo zavlačeval primopredajo do konca v okviru 90 dni - to pa lahko pomeni, da bo pogodba sklenjena za 12 mesecev, obdobje dejanskega izvajanja pa je lahko skrajšano celo na približno 9 mesecev.

Vlagatelj navaja, da je dosedanji izvajalec v privilegiranem položaju, saj mu ni potrebno narediti primopredaje in ni odvisen od volje tretjega in so mu, v primeru izbora, povsem jasni trajanje izvajanja, njegov začetek in konec.

Naročnik je dne 24.11.2011 sprejel sklep, kjer je v izreku zapisal:
"1. Zahtevek za revizijo z dne 10.10.2011 se v točkah 2.1.-nepravilno oblikovani sklopi in 2.3. čas trajanja javnega naročila ZAVRNE kot neutemeljen.
2. Zahtevku za revizijo se v točki 2.2.-reference UGODI.
3. ZAVRNE se zahteva za povrnitev stroškov nastalih z revizijo po priloženem stroškovniku."

V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da vlagatelj ni uspel dokazati nezakonitosti oblikovanih sklopov. Naročnik pojasnjuje, da so v posameznem sklopu združene lokacije, ki imajo v okviru svojih dejavnosti higiensko primerljiva področja dela, ali pa so lokacijsko in vsebinsko ocenjena po dosedanjih izkušnjah kot optimalno obvladljiva skupina lokacij. V razpisni dokumentaciji je naročnik postavil pogoje, ki bodo njemu in izbranemu ponudniku omogočili obvladovanje tveganj za bolnišnične okužbe, saj je naročnik dolžan organizirati tudi sledenje procesom in občasno izvesti tudi strokovne nadzore nad zunanjimi izvajalci čiščenja z razpoložljivimi notranjimi kadri na področju bolnišnične higiene v UKCL. Naročnik še dodaja, da je vlagatelj v prvem roku za oddajo ponudb oddal ponudbo, kljub temu, da so bile v razpisni dokumentaciji vsebovane domnevne kršitve naročnika, ki pa vlagatelja očitno niso motile.

V zvezi z referencami je naročnik vlagateljevemu predlogu ugodil in v izreku sklepa zapisal "Zahtevku za revizijo se v točki 2.2- reference UGODI.". Naročnik pa v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da spreminja pogoj 11, tako da je potrebno za sklop 1 predložiti dve potrdili bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 2. sklop dve referenci bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 3. sklop pa zahteva ostane nespremenjena, tri reference bolnišnic. Naročnik še izpostavlja, da so izkušnje v minimalno dveh drugih bolnišnicah vstopni pogoj, ki zagotavlja, da se je ponudnik že verificiral v praksi čiščenja v bolnišnici. Posledično se spremeni tudi pogoj na strani 33 razpisne dokumentacije, da ponudnik izvaja čiščenje minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih (in ne tri leta, kot vlagatelj napačno navaja v zahtevku za revizijo).

Kot neutemeljno je naročnik označil navedbo vlagatelja glede trajanja javnega naročila. Naročnik navaja, da je ponudba transparentna in je jasno, da v javnih zavodih sprejemajo finančni načrt za eno leto vnaprej, zato je pogodba oblikovana na sistem podaljševanja za vsako naslednje leto vnaprej, v kolikor bo imel naročnik zagotovljena sredstva. Tudi v objavi je naročnik kot rok navedel maksimalno 5 let in ne, kot trdi vlagatelj, da ni mogoče iz objave razbrati dolžine pogodbe. Naročnik poskuša z objavo javnega naročila optimizirati trenutno najnižjo ceno, kar je z vidika gospodarnosti gotovo zelo pomembno. Naročnik zavrača tudi trditve vlagatelja, da je dosedanji izvajalec v privilegiranem položaju glede na besedilo pogodbe, saj ima naročnik proti njemu ustrezne mehanizme, ki jih lahko sproži v primeru nesodelovanja z naročnikom oziroma morebitnim novim izvajalcem.

Vlagatelj je dne 01.12.2011 vložil predlog za začetek revizijskega postopka. Vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik pogoj v zvezi z referencami za sklop 1 sprva omilil, te spremembe pa ni vključil v novo razpisno dokumentacijo, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27.9.2011. Vlagatelj vztraja, da so reference za vse tri sklope pretirane in nesorazmerne predmetu javnega naročila, saj je usposobljenost ponudnika mogoče ugotoviti že na podlagi ene same ustrezne reference, s katero se dokaže čiščenje najzahtevnejših površin.

Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi vse objave in razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila za sklop 1, 2 in 3 ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj še navaja, da je dne 26.10.2011 pri naročniku vložil tudi pritožbo zoper sklep naročnika, št. 1001/2011 z dne 3.10.2011, s katerim je naročnik "vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov podano v zahtevku za revizijo zoper postopek oddaje javnega naročila za "Storitve čiščenja", objavljen na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 9680/2011, zavrnil in vlagatelju naložil povrnitev stroškov predrevizijskega postopka v višini 1625,52 EUR v roku osmih dni". Vlagatelj v vlogi navaja "da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in razveljavi sklep naročnika, št. 1001/2011 z dne 3.10.2011 v 2. in 3. točki izreka [...] ter vlagatelju povrne stroške".

Naročnik je dne 30.11.2011 odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 39., 41. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Pred meritorno presojo utemeljenosti revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj v predlogu za začetek revizijskega postopka z dne 01.12.2011 skliceval na "sklep naročnika, št. 1001/2011 z dne 3. 10. 2011, s katerim je naročnik:
- vlagateljevo ponudbo po povrnitvi stroškov, podano v zahtevku za revizijo zoper postopek oddaje javnega naročila za "Storitve čiščenja", objavljen na Portalu javnih naročil pod številko objave JN9680/2011 z dne 26. 8. 2011, zavrnil
- vlagatelju naložil povrnitev stroškov predrevizijskega postopka v višini 1625,52 EUR v roku osmih dni."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj skliceval na napačno številko izdane odločitve naročnika. Prav tako je vlagatelj napačno navajal, da mu je naročnik naložil povrnitev stroškov predrevizijskega postopka v višini 1625,52 EUR v roku osmih dni. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predlogu za začetek revizijskega postopka vlagatelja v zvezi s pritožbo prišlo do očitne nedoslednosti, saj se vlagatelj sklicuje na pritožbo z dne 26.10.2011, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-368/2011-4 ugodila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik nekritično oblikoval sklope in s tem zmanjšal možnost dostopa do javnega naročila večjemu številu ponudnikov, zato vlagatelj predlaga drugačno oblikovanje sklopov.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sklope oblikoval na sledeč način:


1. SKLOP Poliklinika, Njegoševa 4
Stomatološka klinika, Hrvatski trg 3
MA-FA, Hrvatski trg 3
KIMDPš, Poljanski nasip 58, Metelkova 9
Reševalna postaja, Zaloška 25
SUPAS, Bohoričeva 28
Služba za varstvo pri delu, Poljanski nasip 28
Služba za obrambo, varnost in zaščito, Zaloška 28
2. SKLOP Dermatološka klinika, Zaloška 2
Očesna klinika, Grablovičeva 46
Bolnica Petra Držaja, Vodnikova 62
3. SKLOP Nova pediatrična klinika, Bohoričeva 20
4. SKLOP Čiščenje oken, steklenih površin in teras na Zaloški 7
5. SKLOP Najem in vzdrževanje predpražnikov in tepihov, na vhodih zgradbe


Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, naročnik za vse objekte razpisuje istovrstno storitev âˆ" storitev čiščenja. Predmet javnega naročila so storitve čiščenja, določene pod CPV oznako 90910000 (Storitve čiščenja). Objekti (in njihova lokacija) niso predmet javnega naročila, ampak so navezna okoliščina, s katero naročnik pojasnjuje obseg predmeta javnega naročila.

Kot izhaja iz Strokovnih zahtev naročnika za higieno prostorov in opreme v bolnišnici (Priloge 1 do Priloge 6) razpisne dokumentacije, je predmet javnega naročila za vse objekte enak- storitev čiščenja. Kot razlika je razvidno zgolj to, da naročnik pri nekaterih objektih določa več (oziroma manj) ur za izvedbo razpisanih storitev (torej naroča več oziroma manj storitev). V Prilogi 1 - 6 razpisne dokumentacije naročnik navaja, katere naloge bo izvajalec storitev čiščenja opravljal (čiščenja prostorov, grelnih naprav, sten, stropov, stojal, postelj, menjava odpadnih vrečk, itd.).

Skladno z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je sklop opredeljen kot "del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno".

Naročniki so pri izvedbi javnega naročila zavezani spoštovati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, določeno v 6. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa: "Naročnik mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev ter uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskih subjektov".

Iz drugega odstavka 6. člena ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1. če predmet javnega naročila to dopušča in 2. če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da "so sklopi 1, 2, in 3 oblikovani na način, ki zmanjšuje možnost dostopa do javnega naročila večjemu številu ponudnikov" ter "[...] tudi lokacije združene v sklopu 2 [...] omejil dostop ponudnikom do tega javnega naročila, saj bi potencialno bilo lahko javno naročilo za ta sklop oddano 4 ponudnikom, če bi naročnik ravnal v skladu z načeli javnega naročanja." Vlagatelj še navaja, da je v slopu 1 kar 5 od 8 objektov, ki so manj zahtevni " [...] vseh teh 5 lokacij, ki tudi po sami legi nimajo nobene povezave z ostalimi lokacijami, ki so tudi bolj zahtevne za čiščenje[...]".

Vlagatelj domnevno spornost oblikovanih sklopov veže na lokacije objektov v posamičnem sklopu in zahtevnost čiščenja, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj dejansko po vsebini ne navaja, da bi bilo mogoče ločiti storitve, ker bi bile te različne in bi jih bilo zato mogoče odda(ja)ti ločeno po posameznih storitvah, ampak zatrjuje različnost in medsebojno nepovezanost objektov v posameznem sklopu. Vlagatelj torej zatrjuje različnost naveznih okoliščin za določitev obsega predmeta javnega naročila, to pa zatrjevane kršitve glede na prvi odstavek 6. člena ZJN-2 (prvi pogoj) ne more utemeljiti. Iz definicije javnega naročila storitev (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) je razvidno, da se kot predmet javnega naročila storitev šteje "izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev".

V zahtevku za revizijo vlagatelj domnevno spornost oblikovanih sklopov veže na lokacije objektov v posameznih sklopih, ne izkazuje pa, da bi moral naročnik zaradi predmeta javnega naročila (to je storitev čiščenja) sklope oblikovati drugače. Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da bi bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa prvi odstavek 6. člena ZJN-2, se Državni revizijski komisiji (zaradi kumulativne narave pogojev po prvem odstavku 6. člena ZJN-2) ni treba opredeljevati še do tega, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga prav tako določa prvi odstavek 6. člena ZJN-2.

Zaradi zapisanega Državna revizijska komisija obravnavane revizijske navedbe v zvezi z oblikovanjem sklopov ni označila kot utemeljene, zato je Državna revizijska komisija vlagatelj revizijski predlog, ki se nanaša na oblikovanje sklopov, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik glede na predmet javnega naročila določil nesorazmerne in pretirane reference za sklop 1, 2 in 3 in njegov predlog, da se razpisna dokumentacija spremeni tako, "da je usposobljenost mogoče ugotoviti že na podlagi ene ustrezne reference, s katero se izkaže čiščenje najzahtevnejših površin.".

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 27.09.2011, pod št. objave JN 10958/2011, v rubriki "dodatne informacije" objavil dopolnjeno in spremenjeno razpisno dokumentaciji, kjer je v točki 8. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za sklop 1, 2 in 3 določil: "da izvaja storitve dnevnega čiščenja prostorov, kjer se odvija bolnišnična oz. ambulantna ali druga dejavnost v okviru posamezne lokacije v najmanj treh bolnišnicah. Predmetno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom." Kot dokazilo morajo ponudniki predložiti: " Ponudnik priloži minimalno tri potrdila bolnišnice oz. bolnišnic, kjer opravlja dejavnost čiščenja z navedbo, katere prostore čisti; iz potrdila mora izhajati, da ponudnik:
â"˘ čisti v navedeni bolnišnici tudi najzahtevnejša področja oz. čisti naslednje prostore operacijske prostore, ambulantne prostore in hospitalne prostore (čistiti mora vse naštete prostore );
navedeno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom".

Po pregledu objave na Portalu javnih naročil Državna revizijska komisija sledi navedbi vlagatelja, da je naročnik v okviru odgovorov na vprašanja ponudnikov zahtevo v zvezi z referencami dne 19.07.2011 omilil (ponudnik mora imeti za sklop 1 dve referenci čiščenja bolnišnic, kjer čisti v dveh bolnišnicah tako operacijske prostore in funkcionalne enote, tretja referenca pa je lahko druga zdravstvena ustanova, za sklop 2 in 3 pa je potrebno predložiti reference treh bolnišnic), te spremembe pa ni upošteval v zadnji objavljeni razpisni dokumentaciji. Vlagatelj ima v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pravico vložiti pravno sredstvo zoper novo določeno spremembo razpisne dokumentacije (glej odločitev Državne revizijske komisije št. 018-368/2011-4), zato se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do navedb vlagatelja, povezanih z domnevnimi razlogi, zaradi katerih naj naročnik v objavi spremenjene razpisne dokumentacije ne bi upošteval spremembe pogoja v zvezi z referencami.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu z dne 24.11.2011 v izreku sklepa vlagateljevemu predlogu ugodil, saj je zapisal "Zahtevku za revizijo se v točki 2.2- reference UGODI." Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je mogoče usposobljenost ponudnika ugotoviti že na podlagi ene ustrezne reference, s katero se izkaže čiščenje najzahtevnejših površin, vsled česar izhaja, da se vlagateljev predlog po spremembi zahteve v zvezi z referencami za sklop 1, 2 in 3 spremeni tako, da ponudnik izkaže usposobljenost z eno (1) referenco, in sicer čiščenje najzahtevnejših površin v bolnišnici.

Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo, kjer je v izreku sicer zapisal, da se zahtevku za revizijo v delu referenc ugodi, v obrazložitvi pa je navedel da spreminja pogoj tako, da je potrebno za sklop 1 predložiti dve potrdili bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 2. sklop dve referenci bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za 3. sklop pa zahteva ostane nespremenjena (tri reference bolnišnic). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s sklepom o odločitvi zahtevka za revizijo, vlagateljevemu predlogu po spremembi pogoja v zvezi z referencami ugodil le v delu. Namreč, vlagatelj predlaga, da se pogoj v zvezi z referencami spremeni tako, da za sklop 1, 2 in 3 zadostuje predložitev potrdila ene bolnišnične ustanove, kjer je ponudnik izvajal storitev čiščenja najzahtevnejših površin, naročnik pa je pogoj spremenil tako, da za sklop 1 in sklop 2 zadostujejo reference dveh bolnišnic in ena referenca druge zdravstvene ustanove, za sklop 3 pa naročnik zahteva predložitev treh referenc bolnišnic.

Ker je naročnik pogoj v zvezi z referencami delno spremenil, je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve zahteve po spremembi pogoja v zvezi z referencami, ki presegajo naročnikovo spremembo.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da so izkušnje v minimalno dveh drugih bolnišnicah vstopni pogoj, ki zagotavlja, da se je ponudnik že verificiral v praksi čiščenja v bolnišnici. Naročnik izpostavlja, da čiščenja prostorov v bolnišnicah vključuje higiensko najzahtevnejša področja, kot so operacijski in ambulantni prostori, zato zgolj talna površina bolnišnic ne more biti edini merodajni podatek.

Državna revizijska komisija sledi naročnikovemu pojasnilu, da ni pomembna zgolj talna površina bolnišnic (vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja, da naročnik daje prednost ponudnikom, ki npr. izkažejo čiščenje 3 objektov v površini vsaj 10.000 m², pred ponudniki, ki izkažejo čiščenje enega objekta v površini 100.000 m²), pač pa izkazovanje ponudnikov, da so sposobni izkazati usposobljenost čiščenja bolnišničnih prostorov, kjer je verjetnost okužb najvišja. Naročnik je v sklopu 1 med objekte čiščenja vključil npr. Polikliniko in Stomatološko kliniko ter v sklop 2 Dermatološko kliniko in Kliniko dr. Petra Deržaja. V navedenih objektih poteka celodnevna bolnišnična oskrba bolnikov in se izvajajo postopki operativne, urgentne medicine in intenzivne nege ter terapije, hkrati pa se zdravijo bolniki, ki potrebujejo invazivne načine zdravljenja, zaradi česar so imunsko prizadeti. Državna revizijska komisija sledi naročniku v argumentaciji, da je potrebno tovrstne bolnike posebej skrbno varovati pred morebitno bolnišnično okužbo in je zato potrebno poznati ter imeti izkušnje s pravili, določenimi za preprečevanje nastanka bolnišničnih okužb. V namen preprečevanja in obvladovanja bolnišnicah okužb je bil sprejet Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Uradni list RS, št. 74/99, s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa minimalne strokovne, organizacijske in tehnične pogoje za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in med drugim 15. členu določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo tudi na postopke čiščenja (prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti, čiščenje prostorov in opreme, zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkovâ??). Državna revizijska komisija tako sledi naročniku, da je izkušnja s čiščenjem v dveh bolnišnicah minimalni vstopni kriterij za predmetno javno naročilo, saj glede na nekatere objekte umeščene v sklop 1 in sklop 2 ugotavlja, da obstaja povišana možnost bolnišničnih okužb, zato je za naročnika (in bolnike, ki se v objektih zdravijo) ključno, da se preprečijo vsakršne naknadne okužbe, ki so lahko posledica nepravilnega in nezadostnega čiščenja bolnišničnih prostorov.

Državna revizijska komisija glede na predmet javnega naročila in v okviru revizijskih navedb zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati diskriminatornosti pogoja v zvezi z referencami za sklop 1 in sklop 2 nad že priznano spremembo, ki jo je naročnik že vključil v razpisno dokumentacijo.

Naročnik je za sklop 3 - Pediatrična klinika določil, da ponudniki izkažejo usposobljenost s predložitvijo treh referenc bolnišnic, kjer se izvaja dnevno čiščenje prostorov in se odvija bolnišnična oziroma ambulantna ali druga dejavnost (predmetno čiščenje izvaja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima Pediatrična klinika oddelke, kjer se zdravijo otroci s prizadetim imunskim sistemom (oddelek za onkologijo im hematologijo, oddelek za nevrologijo, oddelek za alergologijo, revmatoloigijo in klinično imunologijo itd.). Za razliko od bolnikov, ki se zdravijo v objektih opredeljenih v sklopu 1 in sklopu 2, se v Pediatrični kliniki zdravi posebna skupina bolnikov (otroci), ki zaradi svoje starosti (in zmožnosti zavedanja o nevarnosti bolnišničnih okužb) zahtevajo še skrbnejše in doslednejše izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, tako endogenih ( iz bolnikove lastne flore), kakor še posebej eksogenih bolnišničnih okužb (preko predmetov in rok zdravstvenega osebja).

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno dejstvo in kompleksnost vsebine dela ter vrste in načine zdravljenja na Pediatrični kliniki ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni uspel izkazati pretiranosti in nesorazmernosti naročnikove zahteve, da ponudniki za sklop 3 izkažejo usposobljenost s predložitvijo potrdila o čiščenju prostorov, kjer se odvija bolnišnična oz. ambulantna ali druga dejavnost v najmanj treh bolnišnicah v obdobju izvajanja minimalno dve leti skupaj v zadnjih petih letih pred predmetnim razpisom.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu, da za izkazovanje usposobljenosti ponudnika za sklope 1, 2 in 3 zadostuje predložitev ene reference o čiščenju najzahtevnejših bolnišničnih površin, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev predlog, ki presega naročnikovo spremembo pogoja št. 8., kot izhaja iz naročnikovega sklepa, z dne 24.11.2011: "Sklop 1: potrebno je predložiti dve potrdili bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za sklop 2. je potrebno predložiti dve referenci bolnišnice in eno potrdilo druge zdravstvene ustanove, za sklop 3. pa je potrebno predložiti tri reference bolnišnic", zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe v zvezi z določitvijo časa trajanja pogodbe, kot izhaja iz vzorca pogodbe.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot sporno v zvezi s trajanjem javnega naročila izpostavlja, da čas trajanja javnega naročila, določen v razpisni dokumentaciji, ni enak času trajanja, kot ga je naročnik določil v objavi javnega naročila.

Naročnik je v 5. členu vzorca pogodbe določil:
"Pogodba je sklenjena za dobo 12 mesecev z možnostjo podaljšanja v obliki aneksa do maksimalno petih ( 5 ) let. Pogodba in podaljšanja sklenjena v obliki aneksa stopijo v veljavo z dnem podpisa pooblaščenih zastopnikov obeh pogodbenih strank, in po predloženi bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Pogodbo je možno podaljšati za največ 4 kratno obdobje, pod pogojem, da ima naročnik sprejet s finančnim načrtom podprt plan storitev pogodbeno dogovorjenih del in da nova cena iz 3. člena za dogovorjena dela ne presega zneska opredeljenega v planu za to obdobje.
Najkasneje 30 dni pred potekom pogodbenega časa iz 3. člena te pogodbe lahko naročnik od izvajalca zahteva sklenitev aneksa, s katerim se veljavnost te pogodbe podaljša za naslednje 12. mesečno obdobje."

Iz citiranega določila vzorca pogodbe izhaja, da se pogodba sklepa za obdobje 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja do 5 let (60 mesecev).

Na podlagi vpogleda na Portal javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot trajanje javnega naročila določil " Trajanje v mesecih: 12 (od oddaje naročila)".

Določilo drugega odstavka 71. člena ZJN-2 med drugim določa, da "podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o oddaji javnega naročila."

V zvezi z določitvijo časa trajanja predmetnega javnega naročila z vidika enakosti vsebine razpisne dokumentacije in objave javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 71. člena ZJN-2. Kot izhaja iz vzorca pogodbe se pogodba za izvajanje predmeta javnega naročila sklepa za obdobje 12 mesecev, z možnostjo podaljašanja za 4 kratno obdobje, torej za 48 mesecev. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so podatki v objavi namenjeni splošnim informacijah o postopku oddaje javnega naročila, v razpisni dokumentaciji pa so zahteve naročnika podrobneje določene. Ugotoviti gre, da je naročnik v objavi kot čas trajanja navedel obdobje, za katerega bo z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo, 12 mesecev, možnost podaljševanja pogodbe v obliki aneksov k tej pogodbi pa je določil v vzorcu pogodbe. Ker je čas trajanja v dolžini 12 mesecev enak v objavi in razpisni dokumentaciji (ki sicer dodatno predvideva možnost podaljševanja pogodbe), Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju, da to predstavlja razlog za razveljavitev določil razpisne dokumentacije v zvezi s časom trajanja javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa je sledila vlagateljevemu predlogu po razveljavitvi določil v zvezi s trajanjem javnega naročila iz razloga, ker je pogodba javnega naročila sklenjena pod odložnim pogojem izvedene uspešne primopredaje med dosedanjim izvajalcem čiščenja in izbranim ponudnikom.

Čas trajanja pogodbe, poleg že navedenega 5. člena vzorca pogodbe, določa tudi 6. člen, ki se glasi: "Pogodba za prvo 12 mesečno obdobje je sklenjena pod odložnim pogojem, da je bila izvedena uspešna primopredaja med dosedanjim izvajalcem čiščenja in izbranim izvajalcem po tem javnem razpisu, ob sodelovanju strokovnih oseb, pooblaščena oseba za izvajanje pogodbe sopodpiše primopredajni zapisnik.
Rok za izvedbo primopredaje med dosedanjim izvajalcem in izbranim izvajalcem je največ 90 dni po podpisu pogodbe, v kar je vključen tudi podpis primopredajnega zapisnika .
Podpis primopredajnega zapisnika v dogovorjenem 90 dnevnem roku je pogoj da pogodba stopi v veljavo.
Primopredajni zapisnik, poleg dokumentacije o številu in kvalifikacijah ljudi, ki bodo izvajali dejavnost čiščenja, zajema tudi dokazilo o cepilnem statusu izvajalcev čiščenja za vse ljudi, ki bodo izvajali čiščenje, usklajeni spisek čistil ter potrdilo o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
Dokumentacija predvidena za podpis končnega primopredajnega zapisnika iz predhodnega odstavka tega člena se zbira sukcesivno v predvidenem prehodnem 90 dnevnem roku po podpisu pogodbe potem, ko so prevzete oziroma izpolnjene za to predvidene zahteve."

Naročnik je tudi 19. točki pogojev za priznanje sposobnosti v Obrazcu 1 predvidel izjavo ponudnika, da se v celoti strinja z naročnikovim odložnim pogojem za sklenitev pogodbe, ponudnik pa soglasje izkaže s podpisom obrazca pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Naročnik je sklenitev pogodbe vezal na odložni pogoj, in sicer na izvedeno uspešno primopredajo med dosedanjim izvajalcem čiščenja in izbranim izvajalcem, zato predstavlja pogodba o javnem naročilu pravni posel, sklenjen pod odložnim pogojem. Dejansko izvrševanje predmeta javnega naročila je vezano na uspešno izvedeno primopredajo med dosedanjim in novim izvajalcem, ki pa bo (če bo) nastal v prihodnosti, zato predstavlja takšno javno naročilo viseč pravni posel. Lastnost pogojnega posla, sklenjenega pod odložnim pogojem, je, da se pravni posel sklene, odložen pa je nastop njegovih posledic (torej izvrševanje posla).
V konkretnem primeru (izbrani) ponudnik dejansko ne bo mogel pričeti izvrševati predmeta javnega naročila, dokler se ne izvede uspešna primopredaja. Vendar pa izbrani ponudnik ni seznanjen s pogoji za uspešno primopredajo, niti na uspešno primopredajo, glede na odsotnost določil v zvezi s tem v razpisni dokumentaciji, ne more vplivati. Naročnik je v razpisni dokumentacij zgolj določil, da "primopredajni zapisnik, poleg dokumentacije o številu in kvalifikacijah ljudi, ki bodo izvajali dejavnost čiščenja, zajema tudi dokazilo o cepilnem statusu izvajalcev čiščenja za vse ljudi, ki bodo izvajali čiščenje, usklajeni spisek čistil ter potrdilo o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti".
Ugotoviti gre, da je izvrševanje pogodbe o javnem naročilu dejansko odvisno od tretje stranke, s katero pa izbrani ponudnik, z izjemo primopredaje, ni v nikakršnem pravnem odnosu. Pričetek izvajanja pogodbe je vezan na uspešno primopredajo, kar pa glede na dejstvo, da je naročnik kot rok za primopredajo določil največ 90 dni po podpisu pogodbe, povzroča negotovo situacijo za ponudnike. Z vidika priprave ponudbe, še posebej ob dejstvu, da je predmet javnega naročila storitev čiščenja, je za ponudnike informacija o tem, kdaj se bo čiščenje pričelo izvajati, ključno za pripravo ponudbene cene in zagotavljanja kadrov. Slediti torej gre revizijski navedbi, da lahko dosedanji izvajalec primopredajo onemogoči ali zavlačuje do konca predvidenega 90 dnevnega roka. Dosedanji izvajalec bo primopredajo opravil na podlagi pogodbenega razmerja, sklenjenega z naročnikom, na katerega pa ponudnik (izbrani) nima nikakršnega vpliva, niti ni seznanjen z naročnikovimi zahtevami za uspešno primopredajo. Glede na določilo 80. člena ZJN-2 naročnik izbere ponudnika, ki je po merilu najugodnejši in čigar ponudba je popolna. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je naročnik z določitvijo pričetka izvajanja javnega naročila (določeno v 5. in 6. točki vzorca pogodbe) dejansko povzročil situacijo, ko je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša in popolna, vendar izbrani ponudnik, kljub podpisu pogodbe o javnega naročilu, ne bo mogel pričeti, oziroma bo lahko znotraj 90 dnevnega roka od podpisa pogodbe, pričel izvajati javno naročilo, čeprav ima ponudnik zagotovljeno vse, kar je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval (kader, čistila itd.).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z določitvijo, da je pričetek izvajanja predmeta javnega naročila vezan na uspešno primopredajo med dosedanjim izvajalcem in izbranim ponudnikom (v roku 90 dni od sklenitve pogodbe), povzročil negotovo in nedopustno situacijo za ponudnike. Razumljivo je, da je pri storitvah čiščenja v objektih, kjer se bo predmet javnega naročila izvajal, primopredaja nujna, vendar ne na način, kot ga je oblikoval naročnik. Na naročniku je, da za pridobitev najugodnejšega ponudnika z razpisno dokumentacijo določi takšne kriterije in obveznosti ponudnikov (oglede, plane izvajanja predmeta javnega naročila itd.), da bo v postopku oddaje javnega naročila pridobil kvalificiranega ponudnika.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je pričetek izvrševanja javnega naročila vezal na uspešno primopredajo med dosedanjim izvajalcem in izbranim ponudnikom, pri čemer pogoji in kriterij za primopredajo ponudniku niso poznani in je primopredaja dejansko pridržana oceni dosedanjega izvajalca, povzročil nedopustno situacijo. Pogodba o predmetu javnega naročila je sklenjena pod negotovim odložnim pogojem, pri čemer Državna revizijska komisija v celoti sledi navedbi vlagatelja, da je dosedanji izvajalec v nedopustno privilegiranem položaju glede na ostale ponudnike. V primeru, da bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran dosedanji izvajalec, mu ne bi bilo potrebno izvesti primopredaje in bi se pogodba lahko pričela izvajati z dnem sklenitve.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov, določeno v 9. členu ZJN-2, naročnika zavezuje, da zagotovi, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Ker je naročnik pogodbo o javnem naročilu vezal na odložni pogoj uspešne primopredaje med dosedanjim izvajalcem in izbranim ponudnikom, pri čemer ima dosedanji izvajalec v primeru izbora nedovoljeno prednost, da prične pogodbo izvajati takoj po sklenitvi pogodbe (in ni odvisen od tretje stranke), gre ugotoviti, da je naročnik s tovrstnimi določili povzročil nedopustno diskriminacijo ostalih ponudnikov napram dosedanjemu izvajalcu.

Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu po razveljavitvi določil razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na čas trajanja javnega naročila, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila vsa določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na čas trajanja javnega naročila.

Že zgoraj navedeno zahteva razveljavitev vseh določil razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na čas trajanja javnega naročila (in z njim povezan pričetek pod odložnim pogojem, podaljševanje pogodb z aneksom za 60 mesecev itd.), vendar se je Državna revizijska komisija opredelila tudi do drugih navedb povezanih s trajanjem javnega naročila.

Kot sporno vlagatelj izpostavlja tudi dejstvo, da si naročnik ustvarja nedopustno diskrecijo s tem, ko je nadaljnja podaljševanja pogodbe za 12 mesecev (do 5 let) vezal na zagotovljena sredstva. Naročnik je v 5. členu vzorca pogodbe med drugim določil: "Pogodbo je možno podaljšati za največ 4 kratno obdobje, pod pogojem, da ima naročnik sprejet s finančnim načrtom podprt plan storitev pogodbeno dogovorjenih del in da nova cena iz 3. člena za dogovorjena dela ne presega zneska opredeljenega v planu za to obdobje.". Glede oblikovanja cene je naročnik v 3. členu vzorca pogodbe določil: "Cene za posamezno storitev na posamezni lokaciji so določene v prilogi 2 in veljajo za obdobje veljavnosti pogodbe v prvih 12. mesecih od datuma, ko stopi ta pogodba v veljavo, za storitve navedene v prilogi 2 in jih v tem obdobju ni možno spremeniti na nobeni osnovi.
V drugem letu in v nadaljnjih 12 mesečnih podaljšanjih se cena revalorizira skladno s Pravilnikom o načinu valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Ur. list RS št. 1/2004). Kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti se uporablja indeks inflacije v preteklem enoletnem obdobju.
Valorizacija denarnih obveznosti, ki temelji na povišanju indeksa cen življenjskih potrebščin se lahko prvič izvede po preteku enega leta od sklenitve pogodbe ali aneksa, in ko kumulativno povečanje dogovorjenega indeksa cen življenjskih potrebščin preseže 4 % vrednosti, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe.
Povišanje denarnih obveznosti lahko znaša največ 80 % povišanja indeksa iz zgornjega odstavka.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da si je naročnik pridržal možnost, da po preteku 12 mesečnega obdobja s ponudnikom sklene aneks k pogodbi in pogodbo podaljša še za 12 mesecev, v kolikor bo imel naročnik sprejet s finančnim načrtom podprt plan storitev pogodbeno dogovorjenih del in nova cena ne presega cene določene v 3. členu vzorca pogodbe.

Vlagatelj kot sporno izpostavlja dejstvo, da je naročnik sklepanje aneksov k pogodbi vezal na sprejem finančnega načrta in višino zagotovljenih sredstev. Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da je čiščenje prostorov Univerzitetnega kliničnega centra nujno ter se mora redno zagotavljati skladno s predpisi, ugotavlja, da naročnikova vezava sklepanja aneksov o podaljševanju storitve čiščenja na višino sredstev, ki jih bo naročnik zagotovil s finančnih planom, nima osnove. Zaradi narave predmeta javnega naročila mora naročnik vsako leto predvideti tolikšen obseg finančnih sredstev, s katerim bo plačeval storitev izvajanja čiščenja prostorov UKC (bodisi bo naročnik čiščenje zagotavljal z lastnimi kadri ali s pogodbo o javnem naročilu), za katerega gre, glede na naravo predmeta javnega naročila, predvideti, da bo imel naročnik sredstva zagotovljena vsaj v tolikšnem znesku, kot ga sedaj namenja.


Čeprav to ni predmet revizijskega zahtevka, pa Državna revizijska komisija opozarja na določilo tretjega odstavka 14. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. Prav tako Državna revizijska komisija opozarja, da predstavlja sklepanje aneksov, z namenom izognitve novih postopkov javnega naročanja, kršitev 24. člena ZJN-2.


V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija sledila predlogu vlagatelja po razveljavitvi vseh določil razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na čas trajanja javnega naročila, zato je revizijskemu predlogu ugodila in na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila razpisno dokumentacijo, in sicer 3., 5., in 6. člen vzorca pogodbe in 19. točko pogojev za priznanje sposobnosti v Obrazcu 1.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer strošek sestave revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV ter strošek vplačane takse v višini 1.500,00 EUR.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za strošek sestave revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR in materialne stroške v višini 20,00 EUR ni predložil nobenih dokazov, ki bi te stroške utemeljevali kot potrebne, čeprav bi bil to na podlagi 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), ki se v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, dolžan storiti.

Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila v delu, zato je ob upoštevanju delnega uspeha in ob upoštevanju dejstva, da je naročnik vlagatelju s sklepom, z dne 24.11.2011 v izreku ugodil v delu, ki se nanaša na reference, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala strošek za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v postopku oddaje javnega naročila razpisno dokumentacijo, ob upoštevanju odločitve Državne revizijske komisije, ustrezno spremeniti, spremembe pa nato objaviti skladno z ZJN-2.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.




V Ljubljani, 23.12.2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- CELOVITE STORITVE trgovina in storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana

Natisni stran