Na vsebino
EN

018-449/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Številka: 018-449/2011-9
Datum sprejema: 18. 1. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011 - ZTP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku odločanja o zakonitosti postopka pravnega varstva oddaje javnega naročila "Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa" in na podlagi pritožbe, ki sta jo vložila vlagatelja SWIETELSKY BAUGES, m. b. H., Klein Neusiedlerstrasse 27, 2401 Fischamend, Avstrija, ter Rudis, d. d., Trbovlje, Trg revolucije 25B, Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18. januarja 2012

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 23. decembra 2011 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/ 51-0024512, z dne 16. decembra 2011.

Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v postopku s pritožbo, se pridrži za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. novembra 2010 sprejel sklep (številka 411-37/2009-7) o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku in imenovanju strokovne komisije za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota - 2. etapa. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo dne 29. decembra 2010 (pod številko objave JN12673/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 31. decembra 2010 pa (pod številko dokumenta 390738) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 254 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 09. februarja 2011 (številka objave JN1215/2011), dne 15. februarja 2011 (številka objave JN1447/2011) in dne 08. aprila 2011 (številka objave JN3644/2011), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa dne 11. februarja 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 29, številka dokumenta 046835), dne 18. februarja 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 34, številka dokumenta 055101) in dne 13. aprila 2011 (številka Uradnega lista EU 2011/S 72, številka dokumenta 116664).

Naročnik je dne 24. junija 2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 411-37/2009-16, zoper katero je ponudnik CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ponudnik CGP, d. d.), vložil zahtevek za revizijo z dne 11. julija 2011. Naročnik je dne 29. julija 2011 sprejel odločitev o (takratnem) zahtevku za revizijo, s katero je (takratni) zahtevek za revizijo ponudnika CGP, d. d., v celoti zavrnil kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pa je dne 06. oktobra 2011 sprejela sklep številka 018-257/2011-14, s katerim je sklenila, da se (takratni) zahtevek za revizijo ponudnika CGP, d. d., zavrne kot neutemeljen, kot neutemeljena pa se zavrne tudi (takratna) zahteva ponudnika CGP, d. d., za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011, je zahtevek za revizijo vložil tudi (takratni) vlagatelj SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d.). Naročnik je dne 27. julija 2011 sprejel odločitev o (takratnem) zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/5-0024512, s katero je (takratni) zahtevek za revizijo (takratnega) vlagatelja SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., v celoti zavrnil kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pa je dne 06. oktobra 2011 sprejela sklep številka 018-257/2011-15, s katerim je sklenila, da se (takratnemu) zahtevku za revizijo (takratnega) vlagatelja SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011.

Naročnik je (na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-257/2011-15, z dne 06. oktobra 2011) dne 18. novembra 2011 sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, številka 430-90/2011/30-0024512 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejša ponudba izbere ponudba ponudnika "SŽ Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, SI-1000 Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), ki je edini oddal popolno ponudbo.

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 22. novembra 2011, dne 05. decembra 2011 pa je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 02. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, pa tudi, da se mu povrnejo stroški postopka. V primeru, da naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ne bo ugodil, vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo posreduje v nadaljnje obravnavanje Državni revizijski komisiji, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila, pa tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je dne 13. decembra 2011 prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano "Izjasnitev izbranega ponudnika o vloženih zahtevkih za revizijo" (v nadaljnjem besedilu: izjasnitev o zahtevkih za revizijo), v kateri se slednji izjasnjuje tudi o vlagateljevem zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik v omenjeni vlogi naročniku oziroma Državni revizijski komisiji (iz razlogov, ki so v vlogi navedeni) predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrže, podredno pa, da ga zaradi njegove neutemeljenosti zavrne. Izbrani ponudnik pri tem opozarja tudi na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2007.

Naročnik je dne 16. decembra 2011 sprejel sklep o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/ 51-0024512, s katerim je sklenil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže, v celoti pa se zavrne tudi vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo). V omenjenem sklepu naročnik ugotavlja, da vlagatelj (v smislu 14. člena ZPVPJN) nima aktivne legitimacije, saj je (s partnerjem) oddal skupno ponudbo, katero je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ustaljena praksa Državne revizijske komisije pa je, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila označena kot nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Naročnik dodaja, da iz njegove odločitve o oddaji naročila, predvsem pa iz vlagateljeve (skupne) ponudbe, izhaja, da ta na dan oddaje ponudb ne izpolnjuje zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevo (skupno) ponudbo izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelju (po stališču naročnika) tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 20. decembra 2011, dne 23. decembra 2011 pa je oddal pritožbo z dne 23. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: pritožba). Vlagatelj pritožbo vlaga iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi vlagatelj (primarno) predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, podredno pa predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi ter naročniku naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti po vsebini. Vlagatelj v pritožbi predlaga tudi, da se mu povrnejo vsi stroški pritožbenega postopka, kakor so navedeni v priloženem stroškovniku.

V obrazložitvi pritožbe vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo (primarno) vložil iz razloga, da je bila njegova ponudba neupravičeno označena kot nepopolna, hkrati pa poudarja, da je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi neenakopravno obravnavo njega in izbranega ponudnika, saj (po njegovem stališču) tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehnične zahteve, zaradi katere je bila ponudba vlagatelja izločena kot nepopolna. Če bi obveljalo stališče, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, bi moral naročnik, kot zatrjuje vlagatelj, isti kriterij oziroma stopnjo strogosti uporabiti tudi pri izbranem ponudniku. Vlagatelj dodaja, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegov zahtevek za revizijo zavrgel, saj bi mu moral priznati aktivno legitimacijo najmanj v obsegu zatrjevane neenakopravne obravnave ponudnikov in dejstva, da imata njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika isto "pomanjkljivost". Vlagatelj zaključuje, da vprašanje aktivne legitimacije ne more biti absolutno in ne more veljati dobesedno, brez da naročnik preveri, kakšno trditveno podlago je vlagatelj postavil v svojem zahtevku za revizijo.

Naročnik je v prilogi (dveh) spremnih dopisov številka 430-90/2011/53-0024512, z dne 23. decembra 2011, ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 27. decembra 2011, spremnega dopisa številka 430-90/2011/55-0024512, z dne 27. decembra 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, ter spremnega dopisa številka 430-90/2011/57-0024512, z dne 27. decembra 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29. decembra 2011, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila in dokumentacijo postopka s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja (pritožnika) s sklepom številka 018-449/2011-6, z dne 03. januarja 2012, pozvala na dopolnitev pritožbe, dne 09. januarja 2012 pa je prejela vlagateljevo vlogo z dne 06. januarja 2012, poimenovano "DOPOLNITEV PRITOŽBE ZARADI ZAVRŽENJA REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA, SKLEP št. 430-90/2011/51-0024512".

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, zatrjuje, da je zahtevek za revizijo (primarno) vložil iz razloga, da je bila njegova ponudba neupravičeno označena kot nepopolna, hkrati pa poudarja, da je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi neenakopravno obravnavo njega in izbranega ponudnika, saj (po njegovem stališču) tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehnične zahteve, zaradi katere je bila ponudba vlagatelja izločena kot nepopolna. Če bi obveljalo stališče, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, bi moral naročnik, kot zatrjuje vlagatelj, isti kriterij oziroma stopnjo strogosti uporabiti tudi pri izbranem ponudniku.

Iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo (med drugim) preveri, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Aktivna legitimacija (upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo) se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Če zahtevek za revizijo izpolnjuje omenjeni pogoj (ter ostale pogoje iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ga naročnik sprejme v obravnavo (prvi stavek drugega odstavka 26. člena ZPVPJN), če naročnik ugotovi, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, pa ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (del tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN). Iz ZPVPJN po vsebini torej izhaja, da je izkazovanje aktivne legitimacije v predrevizijskem (26. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN) in revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN) procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZPVPJN torej vsebinsko (meritorno) odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje tudi z izkazovanjem aktivne legitimacije.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo vlagatelju ne odreka prvega (kumulativno določenega) elementa aktivne legitimacije, to je interesa za dodelitev zadevnega javnega naročila. V smislu pravne relevantnosti za predmetno zadevo se namreč šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, naročnik pa vlagatelju ne očita, da bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila morebiti ne oddal pravočasne ponudbe. Pač pa iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo izhaja, da naročnik vlagatelju ne priznava
- drugega elementa aktivne legitimacije, torej, da osebi (vlagatelju) je ali bi ji (bi mu) lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda,
- pravnega interesa za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila (predzadnji in zadnji odstavek točke 2.) na strani 4) med drugim ugotovil, da vlagatelj ni "izpolnil zahteve naročnika, kateri je v deseti alinei točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da je potrebno pri deponiranju gradbenih odpadkov upoštevati določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih" "Uradni list RS, št. 34/2008", v posledici pa sklenil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo, pri tem pa ugotovila, da vlagatelj v njem popolnost svoje ponudbe po vsebini zatrjuje s sklicevanjem na načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami). Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik, v kolikor je kot nepopolno izločil njegovo ponudbo, "izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika. Če pa se je naročnik odločil, da je ponudba izbranega ponudnika ustrezna, bi moral kot ustrezno označiti tudi ponudbo vlagatelja, ki je bila cenejša in bi bila zato izbrana". Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo po vsebini med drugim zatrjuje tudi, da bi moral naročnik, če bi v navezavi na deseto alinejo točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe njegovo ponudbo presojal enako blago (enako strogo) kot je presojal izbrano ponudbo, kljub (sicer) ugotovljeni pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, to označiti kot ustrezno (to je popolno). Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo tako zatrjuje, da so v ponudbi izbranega ponudnika podane enake oziroma istovrstne pomanjkljivosti, ki bi, če bi jih naročnik ugotovil, povzročile, da bi morala bili ob presoji njegove ponudbe, ki bi bila enako blaga (enako stroga), kot je bila (v izpostavljenem delu) blaga (stroga) presoja ponudbe izbranega ponudnika, tudi njegova ponudba (v izpostavljenem delu) označena za popolno. Za razliko od dejanskega stanja, na podlagi katerega je Državna revizijska komisija dne 09. januarja 2012 sprejela sklep številka 018-449/2011-8, v tem postopku pravnega varstva vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi s ponudbo izbranega ponudnika, pa tudi, da bi ob enaki obravnavi njegove ponudbe v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika (glede vprašanja izpolnjevanja pogoja, določenega v deseti alineji točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) tudi njegova ponudba morala biti označena kot ustrezna (popolna).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru izkazal tudi drugega izmed (dveh) kumulativno določenih elementov za vložitev zahtevka za revizijo, ki v predrevizijskem (in revizijskem) postopku oddaje javnih naročil tvorita aktivno legitimacijo. Če bi se ob vsebinski presoji zahtevka za revizijo ugotovilo, da bi morala biti ob enako blagi (enako strogi) presoji vlagateljeve ponudbe v primerjavi s presojo ponudbe izbranega ponudnika glede vprašanja izpolnjevanja pogoja, določenega v deseti alineji točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (upoštevaje dejstvo, da gre za enako oziroma istovrstno zatrjevano pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, kot jo je naročnik ugotovil v vlagateljevi ponudbi), tudi vlagateljeva ponudba (v izpostavljenem delu) označena za popolno, bi vlagatelju lahko z domnevno (zatrjevano) kršitvijo (naročnika) nastala škoda. Upoštevaje navedeno in v mejah navedenega je vlagatelju priznati tudi pravni interes za meritorno presojo tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija v navezavi na zatrjevanja izbranega ponudnika, ki izhajajo iz njegove izjasnitve o zahtevkih za revizijo (drugi odstavek na peti strani), še pripominja, da je bilo s sklepom številka 018-257/2011-15, ki ga je Državna revizijska komisija sprejela dne 06. oktobra 2011, odločeno o zakonitosti oddaje javnega naročila, kot je izhajala iz naročnikove (takratne) odločitve o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011, in v mejah takratnega zahtevka za revizijo, ne pa o zakonitosti nove odločitve o oddaji javnega naročila, številka 430-90/2011/30-0024512, ki jo je naročnik sprejel dne 18. novembra 2011, vlagatelj pa jo izpodbija v svojem tokratnem zahtevku za revizijo. Tokratni vlagatelj (zahtevka za revizijo), ki je bil na podlagi (takratne) odločitve o oddaji naročila številka 411-37/2009-16, z dne 24. junija 2011, izbran kot najugodnejši ponudnik, v takratnem predrevizijskem in revizijskem postopku ni imel položaja stranke takratnega postopka pravnega varstva (v zvezi s tem 3. člen ZPVPJN, zlasti še njegov prvi in drugi odstavek), kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih, pa je pravno varstvo ponudnika, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (izbranega ponudnika), v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi (oddaji) naročila, s katero je bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, razveljavljena, zagotovljeno v novem postopku pravnega varstva, ki ga lahko sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V sklepu številka 018-257/2011-15 se Državna revizijska komisija (upoštevaje takratno dejansko stanje) tudi ni opredeljevala do vprašanja, ali bi morala biti ob enako blagi (enako strogi) presoji ponudbe tokratnega vlagatelja (takrat izbranega ponudnika) v primerjavi s presojo ponudbe tokrat izbranega ponudnika (takratnega vlagatelja) glede vprašanja izpolnjevanja pogoja, določenega v deseti alineji točke 14.16 podpoglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (upoštevaje dejstvo, da gre za enako oziroma istovrstno zatrjevano pomanjkljivost ponudbe), tudi ponudba tokratnega vlagatelja (v izpostavljenem delu) označena za popolno.

Ker Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pritrjuje vlagatelju, ki v svoji pritožbi zatrjuje, da sta v konkretnem postopku pravnega varstva podana (in izkazana) oba izmed (dveh) kumulativno določenih elementov za vložitev zahtevka za revizijo, ki v predrevizijskem (in revizijskem) postopku oddaje javnih naročil tvorita aktivno legitimacijo, kar pomeni, da bi naročnik vlagatelju (v predrevizijskem postopku) moral priznati aktivno legitimacijo (za vložitev zahtevka za revizijo), je vlagateljevi pritožbi na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN (v povezavi z drugim odstavkom istega člena) ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/ 51-0024512, z dne 16. decembra 2011. Naročnik je namreč s tem, ko je ugotovil, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo pa s sklepom zavrgel, kršil tretji odstavek 26. člena ZPVPJN.

Kadar Državna revizijska komisija pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, ugodi, lahko odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je, upoštevaje primarni in podredni predlog, kot ju vlagatelj podaja v pritožbi, pa tudi upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera v predmetnem postopku s pritožbo odločila, da zahtevka za revizijo (še) ne bo sprejela v obravnavo, pač pa je odločila, da mora naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi predlaga tudi, da se mu povrnejo vsi stroški pritožbenega postopka, kakor so navedeni v priloženem stroškovniku.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zahtevku za revizijo, številka 430-90/2011/ 51-0024512, z dne 16. decembra 2011, je odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v postopku s pritožbo, pridržala za končno odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo (smiselna uporaba tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007, z nadaljnjimi spremembami - v povezavi s 75. členom ZPVPJN in prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18. januarja 2012


mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
- Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran