018-401/2011 Kontrola zračnega prometa Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izvedba sistema napajanja kritičnih porabnikov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IBE d.d., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA SLOVENIJE d.o.o., Kotnikova 19 a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.01.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.02.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 18.04.2011, pod številko objave JN 13965/2011.

Naročnik je dne 14.07.2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ENERGOMONT d.d., Ljubljana.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, s katerim je očital naročniku, da je izbral neprimerno in nepopolno ponudbo. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je (ob ugotovitvi, da je ponudba družbe ENERGOMONT d.d., Ljubljana, neprimerna in nepopolna) ugodila in naročnikovo odločitev razveljavila (sklep Državne revizijske komisije št. 018-270/2011-6, z dne 07.10.2011).

Naročnik je dne 20.10.2011 sprejel Odločitev o neoddaji naročila (dokument št. 276-15/2010-129). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da so vse ponudbe neprimerne in nepopolne.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo (dokument št. 7/493/2011, z dne 07.11.2011). Vlagatelj se strinja z naročnikom, da so ponudbe Energomont d.d., Prompt d.o.o., Esotech d.d., in RST d.o.o. neprimerne in nepopolne iz razloga, ker ne izpolnjujejo dne 25.05.2011 spremenjene naročnikove zahteve iz postavke 5.2.4 tehničnih specifikacij. Vlagatelj pa se ne strinja z izločitvijo svoje ponudbe.

Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker naj ne bi izpolnjevala zahtev po USB priključku v postavkah (1.4.14, 1.5.14, 1.7.15, 1.8.16, 1.9.16, 1.10.16, 1.11.14, 1.12.14, 1.13.16, 1.14.16, 1.15.16, 1.16.16, 1.17.17, 1.18.17, 1.19.16, 1.20.16, 1.21.17, 1.22.17, 1.23.16, 1.24.16, 1.25.16, 1.26.16, 1..27.16, 1.28.16, 1.29.16, 1.30.16, 1.31.16, 1.32.16, 1.33.16, 1.34.16, 1.35.16 in 1.36.16) in zato, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve po CANopen protokolu v postavkah 1.1.14 in 1.2.14. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v vseh navedenih postavkah dovolil, da lahko ponudnik ponudi PLC krmilnik drugega proizvajalca. Kot ugotavlja vlagatelj, so pri vseh naštetih postavkah navedeni tip in določene kataloške lastnosti predlaganega krmilnika (npr.: PLC krmilnik - predlagan tip XC, proizvajalca Moeller, oziroma po tehničnih lastnostih ekvivalent drugega proizvajalca).

Vlagatelj še navaja, da je dodaten opis zahtev funkcionalnosti opreme razviden tudi iz drugih dokumentov, in sicer:

1. Tehnično poročilo opisuje zahteve spodnjega nivoja nadzora in krmiljenja ter prikazuje povezave med sistemi. Iz sheme je razvidno, da je zahteva za povezave med nivojem LMI (Local Monitoring of Infrastrukture) in CMI (Central Monitoring of Infrastructure) realizirana s pomočjo LAN (Local Area Network) mreže. Ker je LAN mreža sinonim za Ethernet, ugotavlja vlagatelj, navedeno pomeni, da se v tem delu zahteva le Ethernet povezava.

2. Iz specifikacije - Priloga 1 (Nadzor), objekt ATCC, ATM - Infrastruktura operativnih prostorov, Sistem napajanja kritičnih uporabnikov, Načrt 646/10, Vrsta dok. PZR, Verzija V1, so pod opisom zahtev za nivo LMI navedene zahteve po funkcionalnosti komunikacije in povezljivosti, in sicer: a) podsistem mora imeti izveden nadzor in vizualizacijo na vgrajenem WEB strežniku, b) podsistem mora imeti direkten dostop preko Etherneta (priključek RJ45), c) na nivoju elementov ali podsistemov je prepovedana vgradnja komunikacijskih stikal, d) komunikacijska povezljivost na Ethernet mora biti izvedena direktno brez protokolarnih pretvornikov, gateway vmesnikov ali podobnih naprav, e) za komunikacijo med LMI in CMI se sme uporabiti samo enega od sledečih standardnih protokolov, delujočih na Ethernet tehnologiji - kot npr. Modbus TPC, Profinet, Ethernet/IP in f) za komunikacijo in korelacijo med elementi LMI (npr. med hladilno omaro in temperaturo v prostoru) se sme uporabiti samo enega od sledečih standardnih protokolov, delujočih na Ethernet tehnologiji - kot npr. Modbus TPC, Profinet, Ethernet/IP, ponudnik mora že v fazi ponudbe izbrati protokol, ga v ponudbi navesti in shematsko skicirati način komuniciranja vseh povezanih elementov.

3. V VI. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije in zahteve naročnika, pozicija LMI 1.4) so navedene tehnične zahteve po funkcionalnosti komunikacije in povezljivosti, in sicer: dobavitelj opreme mora zagotoviti komunikacijo s CMI nadzornim sistemom po enem od standardnih protokolov preko Ethernet omrežja, lahko je uporabljen tudi direkten gonilnik preko Ethernet omrežja, ki ga podpira izbrani CMI sistem.

4. Iz Blok sheme celotnega sistema v razpisni dokumentaciji (datoteka z oznako 4), še navaja vlagatelj, je razvidno, da je edina uporabljena komunikacijska povezava med LMI podsistemi in zgornjim CMI nivojem LAN mreža, oziroma Ethernet komunikacijska povezava.

Iz navedenih opisov, zatrjuje vlagatelj, ne izhaja zahteva po USB priključku niti zahteva po CANopen protokolu. Vlagatelj še zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve iz navedene dokumentacije.

Vlagatelj navaja, da so nekatere izmed navedenih kataloških lastnosti predlaganega PLC krmilnika v predračunskem popisu nujne za izpolnitev funkcij, ki jih ta krmilnik mora izvajati v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Preostale izmed navedenih kataloških lastnosti predlaganega krmilnika, med katere sodita tudi USB priključek in CANopen protokol, pa niso potrebne za izvajanje krmilnih funkcij, oziroma za izvajanje nalog krmilnika, ki so predvidene v razpisni dokumentaciji. Te lastnosti so namenjene le dodatnim in servisnim funkcijam, ki niso opredeljene v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj vsebuje enakovreden tip PLC krmilnika, ki ima enake ali boljše zahtevane lastnosti predlaganega PLC krmilnika, ki so v razpisni dokumentaciji prikazane kot potrebne za izpolnjevanje nalog tega krmilnika. Na ta način je njegova ponudba zadostila pogoju, da bo vsebinsko celovito in na ustrezen način opravljal naloge, ki jih zahteva naročnik.

Vlagatelj še navaja, da dodatne servisne funkcije (kot so USB komunikacijski vmesnik ter CANopen protokol) ponujeni PLC krmilnik omogoča, le da pri tem uporablja drugačno, vendar popolnoma enakovredno tehnično rešitev (Profinet). Kot pojasnjuje vlagatelj, alternativo zahtevanemu USB komunikacijskemu vmesniku in CANopen protokolu, s strani naročnika predlaganem tipu PLC krmilnika XC-CPU201-EC512H, predstavlja Profinet vmesnik na ponujeni alternativi S7-1200, ki omogoča enako funkcionalnost.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 276-15/2010-144, z dne 18.11.2011). Naročnik uvodoma zatrjuje, da je tehnične zahteve opreme dovolj jasno opredelil. Kot zatrjuje naročnik, vlagatelj zahteve po USB priključku in CANopen protokolu ni izpolnil.

Naročnik zatrjuje, da je v spornih postavkah (1.4.14, 1.5.14, 1.7.15, 1.8.16, 1.9.16, 1.10.16, 1.11.14, 1.12.14, 1.13.16, 1.14.16, 1.15.16, 1.16.16, 1.17.17, 1.18.17, 1.19.16, 1.20.16, 1.21.17, 1.22.17, 1.23.16, 1.24.16, 1.25.16, 1.26.16, 1..27.16, 1.28.16, 1.29.16, 1.30.16, 1.31.16, 1.32.16, 1.33.16, 1.34.16, 1.35.16 in 1.36.16) kot primeren tip opreme, ki ustreza vsem njegovim zahtevam, predlagal XC, proizvajalca Moeller, hkrati pa je dopustil, da ponudniki ponudijo po tehničnih lastnostih ekvivalenten proizvod drugega proizvajalca.

Naročnik zatrjuje, da je minimalne tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati ponujena oprema, opredelil v vsaki od navedenih postavk, in sicer: XC-CPU201-EC512K-8DI-6DO-XV; CPU z integriranimi vhodi/izhodi, 8xDI (24VDC), 6xDO (24VDC), USB, Ethernet, podprt z enim od razširjenih protokolov, kot npr. Modbus TCP, RS232, CANopen, WEB server za izdelavo grafične vizualizacije procesa vključno z alarmiranjem, podprt IEC 61131-3 standard za programiranje - 1 kos.

Na podlagi navedenih zahtev, zatrjuje naročnik, je jasno zahteval, da morajo ponudniki pri vseh dvaintridesetih postavkah ponuditi PLC krmilnik, ki ima integriran USB priključek.

V popisu del v postavkah 1.1.14 in 1.2.14, nadaljuje naročnik, je kot primeren tip predlagal XC, proizvajalca Moeller ter hkrati dopustil, da ponudniki ponudijo po tehničnih lastnostih ekvivalent drugega proizvajalca. Minimalne tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati ponujena oprema, so navedene v nadaljevanju vsake od omenjenih postavk, in sicer: XC-CPU201-EC512K-8DI-6DO-XV; CPU z integriranim vhodi/izhodi: 8xDI (24VDC), 6xDO (24VDC), USB, Ethernet, RS232, CANopen, WEB server-1kos.

Naročnik navaja, da je pri navedenih dveh postavkah izrecno zahteval, da morajo ponudniki pri dveh PLC krmilnikih izpolniti zahtevo po CANopen protokolu. Naročnik v zvezi s tem še pojasnjuje, da je pri ostalih PLC krmilnikih dopustil, da integracijo PLC krmilnikov zagotovijo z enim od razširjenih protokolov, ki jih je navedel le primeroma.

Naročnik navaja, da so se z navedenimi zahtevami lahko seznanili vsi zainteresirani ponudniki. Če je vlagatelj menil, da zahtevi po USB priključku in CANopen protokolu izključujeta ostale tehnične rešitve, pa bi moral zoper njiju pravočasno reagirati. Naročnik navaja, da vlagatelj v zvezi s tem tudi ni zahteval dodatnih pojasnil.

Naročnik zatrjuje, da je izhodišča za izvedbo predmetnega javnega naročila opisal v več različnih dokumentih. Dokumenti, na katere se sklicuje vlagatelj, so opisni in slikovni oziroma predstavljajo strokovna izhodišča, na podlagi katerih so navedene tehnične zahteve za ponujeno opremo v Popisu del. V Popisu del, zatrjuje naročnik, je določil katera in kakšna oprema je predmet naročila, navedene pa so tudi količine.

Kot zatrjuje naročnik, vlagatelj pri spornih postavkah ni navedel, da ima ponujen tip PLC krmilnika USB priključek, prav tako tudi ni navedel, da je v tip PLC krmilnika v postavkah 1.1.14 in 1.2.14 (poleg USB priključka) vključil tudi CANopen protokol.

Kot ugotavlja naročnik, si je vlagatelj vzel pristojnost presojati o tem, katero zahtevo je potrebno in katero zahtevo ni potrebno izpolniti. Naročnik zatrjuje, da vlagatelj takšne pristojnosti nima in poudarja, da takoj, ko je določena lastnost zahtevana, postane na podlagi 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju ZJNVETPS) izločilni pogoj. Naročnik pojasnjuje razloge, zaradi katerih je postavil zahtevo po USB priključku in CANopen protokolu. Naročnik pojasnjuje, da gradi nov objekt, v katerega bo inštalirana tudi nova oprema. Naročnik navaja, da se je odločil za enoten koncept USB priključkov pri vsej opremi, s čimer bo dosežena določena stopnja poenotenja njegovega delovnega procesa, USB priključek pa je tudi sicer najbolj razširjen, univerzalen in standarden priključek, ki ga imajo praktično vse naprave. Naročnik še navaja, da bo moral obstoječe naprave in sisteme za nadzor in vodenje zračnega prometa, ki se uporabljajo v Sloveniji, in so proizvod različnih proizvajalcev, integrirati v celoten koncept nadzora. Letalski predpisi zahtevajo, da modifikacije na napravah, ki so namenjene za kontrolo letenja in vodenje letal, opravljajo le strokovno usposobljene osebe. Ker bo integracijo izvedel z lastnimi strokovnjaki, zatrjuje naročnik, ti pa imajo izkušnje s PLC krmilnikom in CANopen protokolom, je postavil zahtevo po takšnem protokolu.

Naročnik je z dopisom št. 276-15/2010-146, z dne 22.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je dne 29.11.2011 opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da naročnik v nobenem delu razpisne dokumentacije ni jasno in določno opredelil funkcionalnih zahtev, ki bi kakorkoli tehnično določale ali pogojevale zahtevo po USB priključku, oziroma CANopen protokolu pri PLC krmilnikih. Naročnik je sicer pri vseh spornih postavkah podal možnost alternativne opreme, s čimer je omogočil ponudnikom, da ponudijo opremo, ki izpolnjuje funkcionalne zahteve naročnika. Navedeno pomeni, da so lahko ponudniki ponudili opremo, ki ima posamezne drugačne specifikacije, vendar omogoča enako funkcionalnost kot predlagana oprema. Ker v nobenem drugem delu razpisne dokumentacije ni navedena tehnična zahteva po USB priključkih, oziroma CANopen protokolu, in iz razloga, ker je bilo za vse sporne postavke dovoljeno ponuditi alternativno opremo, zatrjuje vlagatelj, je mogoče ugotoviti, da so omenjene tehnične lastnosti nepomembne za funkcionalnost sistema kot celote. Ob upoštevanju navedenega, zatrjuje vlagatelj, njegova ponudba izpolnjuje vse postavke, ki zagotavljajo funkcionalnost sistema kot celote, vključno s funkcijami, ki jih sicer zagotavljata USB priključek in CANopen protokol.

Vlagatelj še zatrjuje, da funkcionalna zahteva, vezana na USB priključek in CANopen protokol v spornih postavkah ni bila podana in je zato vprašanje o tem, ali je Profinet vmesnik tehnično enakovredna rešitev, brezpredmetno.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo opisuje funkcionalne zahteve in razloge za tehnične lastnosti USB priključka in CANopen protokola, s čimer pa nedopustno spreminja zahteve razpisne dokumentacije. Na ta način, navaja vlagatelj, naročnik dejansko onemogoča ponudbo alternativne opreme, oziroma jo omogoča zgolj navidezno in s tem krši načelo enakopravnosti ponudnikov. Očitno je torej, poudarja vlagatelj, da naročnik šele zdaj podaja dodatne zahteve, ki niso vezane na njegove objektivne potrebe.

Državna revizijska komisija je vlagatelja dne 05.12.2011 pozvala k doplačilu revizijske takse (sklep št. 018-401/2011-3). Vlagatelj je takso v zahtevanem znesku doplačal dne 06.12.2011 in Državni revizijski komisiji dne 09.12.2011 posredoval potrdilo.

Državna revizijska komisija je dne 03.01.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba primerna in popolna, oziroma ali ustreza vsem tehničnim zahtevam, ki jih je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik.

Vlagateljeve očitke je potrebno presojati z upoštevanjem 17. in 21. točke 2. člena ZJNVETPS. 17. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 21. točka 2. člena ZJNVETPS pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu z določilom prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Določila 82. člena ZJNVETPS urejajo postopek dopustnih dopolnitev ponudb, pri čemer pa med drugim izrecno prepovedujejo spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ponudnik torej lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Če naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava povzročila spremembo tehničnih specifikacij, takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Iz navedenih določil ZJNVETPS je razvidno, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer je popolna ponudba samo tista, ki je (med drugim) tudi primerna, to pa je tista ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje iz zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila.

Pogoje in zahteve, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila je naročnik, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, opisal in specificiral v več dokumentih, in sicer v Načrtu električnih inštalacij in električne opreme (projekt št. 149/06, načrt št. 646/10, mapa št. 4.2/1, 4.2/2 in 4.2/3), v Tehničnem poročilu, v Navodilu za označevanje za novi center za kontrolo in vodenje zračnega prometa ATTC na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, z dne 14.10.2010, v VI. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije in zahteve naročnika) in v Popisu del oziroma v Specifikaciji za objekt Kontrole zračnega prometa, ATCC, ATM.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da predstavljajo dokumenti, ki jih navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo (Tehnično poročilo, Priloga 1 - Nadzor, Tehnične specifikacije in zahteve naročnika in Blok shema celotnega sistema) izhodišča oziroma strokovno podlago, na podlagi katere je naročnik natančno opredelil tehnične zahteve v Specifikaciji oziroma v Popisu del. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svoji predhodni odločitvi (sklep št. 018-270/2011-6, z dne 07.10.2011), je Popis del (ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun) eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je prav v tem dokumentu podrobno predstavljen predmet javnega naročila z opisi in tehničnimi specifikacijami, vsebuje pa tudi cene za vse proizvode in storitve, ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Popis del torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le ponujeni proizvodi pač pa tudi njihove tehnične lastnosti in cene. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki pri izpolnjevanju Popisa dela ravnati z dolžno skrbnostjo, oziroma v zvezi s tem upoštevati vse naročnikove zahteve.

Naročnik je v točki 2.0 (Obvezna vsebina ponudbe - pogoji) od ponudnikov izrecno zahteval, da morajo v ponudbo (med drugim) predložiti izpolnjen Popis del.

Naročnik je v Popisu del navedel opise posameznih postavk (predlagane tipe ter proizvajalce) in potrebne količine (enote), ponudniki pa so morali vpisati še ceno na enoto (brez DDV) in skupno ceno (brez DDV).

Naročnik je v Popis del zapisal tudi naslednje navodilo:

"V specifikaciji označite, ali nudite predlagan proizvod ali alternativo ter

1. v primeru, da nudite alternativo obvezno navedite tip in ime proizvajalca ter vsaj tiste tehnične podatke, ki so navedeni pri predlaganem proizvodu in
2. v primeru, da nudite alternativo, obvezno predložite tehnično dokumentacijo ponujenega proizvoda."

Iz citiranih navodil je razvidno, da je naročnik v Popisu del opisal posamezne proizvode, pri čemer je dopustil, da ponudniki ponudijo tudi artikle drugih blagovnih znamk. V tem primeru so morali ponudniki vpisati še tip in ime proizvajalca (ponujenega proizvoda) ter navesti vsaj tiste tehnične podatke, ki jih je pri predlaganem proizvodu navedel naročnik ter predložiti tehnično dokumentacijo ponujenega proizvoda.

Naročnik je v spornih dvaintridesetih pozicijah Popisa del (1.4.14, 1.5.14, 1.7.15, 1.8.16, 1.9.16, 1.10.16, 1.11.14, 1.12.14, 1.13.16, 1.14.16, 1.15.16, 1.16.16, 1.17.17, 1.18.17, 1.19.16, 1.20.16, 1.21.17, 1.22.17, 1.23.16, 1.24.16, 1.25.16, 1.26.16, 1..27.16, 1.28.16, 1.29.16, 1.30.16, 1.31.16, 1.32.16, 1.33.16, 1.34.16, 1.35.16 in 1.36.16) zahteval PLC krmilnike.

Naročnik je minimalne zahtevane tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati ponujeni PLC krmilnik opredelil v vsaki od navedenih postavk, in sicer:

"Komplet z: XC-CPU201-EC512K-8DI-6DO-XV; CPU z integriranimi vhodi/izhodi, 8xDI (24VDC), 6xDO (24VDC), USB, Ethernet, podprt z enim od razširjenih protokolov, kot npr. Modbus TCP, RS232, CANopen, WEB server za izdelavo grafične vizualizacije procesa vključno z alarmiranjem, podprt IEC 61131-3 standard za programiranje - 1 kos".

Iz zgoraj navedenih naročnikovih zahtev izhaja, da so lahko ponudniki ponudili PLC krmilnik XC, proizvajalca Moeller, ali ekvivalenten proizvod drugega proizvajalca, pri čemer je moral imeti ponujen PLC krmilnik (med drugim) integriran USB priključek, Ethernet pa je bil lahko pri teh pozicijah Popisa del podprt z enim izmed razširjenih protokolov, ki jih je naročnik navedel le kot možne primere.

Naročnik je torej, poleg predlaganega PLC krmilnika (tip XC, proizvajalca Moeller), dopustil tudi PLC krmilnik drugega proizvajalca, pri čemer pa je moral imeti tudi takšen ("ekvivalenten") krmilnik integriran USB priključek.

Naročnik je v postavkah 1.1.14 in 1.2.14 Popisa del ravno tako zahteval PLC krmilnik. Naročnik je tudi v navedenih pozicijah predlagal PLC krmilnik XC, proizvajalca Moeller ter hkrati dopustil, da ponudniki ponudijo po tehničnih lastnostih ekvivalent drugega proizvajalca.

Tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati ponujen PLC krmilnik, so navedene v nadaljevanju vsake od obeh postavk, in sicer:

"Komplet z: XC-CPU201-EC512K-8DI-6DO-XV; CPU z integriranim vhodi/izhodi: 8xDI (24VDC), 6xDO (24VDC), USB, Ethernet, RS232, CANopen, WEB server-1kos".

Iz citiranih zahtev izhaja, da so lahko ponudniki ponudili PLC krmilnik XC, proizvajalca Moeller ali ekvivalenten proizvod drugega proizvajalca, pri čemer je moral imeti ponujen PLC krmilnik (med drugim) integriran USB priključek, poleg tega pa so morali ponudniki izpolniti tudi zahtevo po CANopen protokolu. Naročnik je torej pri navedenih postavkah postavil (še) strožje zahteve, oziroma je zgolj pri navedenih pozicijah (poleg USB priključka) izrecno zahteval tudi CANopen protokol (pri ostalih 32 pozicijah je v zvezi s tem, kot že izhaja iz te obrazložitve, dopustil, da lahko ponudniki integracijo PLC krmilnikov zagotovijo tudi na drug način, oziroma z enim od razširjenih protokolov, ki jih je naročnik navedel zgolj primeroma - "kot npr. Modbus TPC, RS232, CANopen, WEB server za izdelavo grafične vizualizacije procesa, vključno z alarmiranjem â??").

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, sta obe zahtevi, zaradi neizpolnjevanja katerih je bila vlagateljeva ponudba izločena, zapisani jasno ter nedvoumno, oziroma tako, da ne omogočata različnih interpretacij in v spornih segmentih ne dopuščata odstopanj.

Med strankama v tem postopku ni spora o tem, da vlagatelj pri nobenih izmed štiriintridesetih postavk Popisa del ni ponudil PLC krmilnika z integriranim USB priključkom, pri postavkah 1.1.14 in 1.2.14 pa tudi ni izpolnil zahteve po CANopen protokolu. Vlagatelj namreč priznava oba navedena razloga, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena, vendar pa kljub temu zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Neskladja z naročnikovimi tehničnimi zahtevami zagovarja z navedbami, da je naročnik v vseh štiriintridesetih pozicijah dovolil, "da lahko ponudniki ponudijo PLC krmilnik drugega proizvajalca, kot je predlagano v popisu" in z navedbo o tem, "da nobena izmed spornih kataloških lastnosti nista potrebni za izvajanje krmilnih funkcij oziroma za izvajanje nalog krmilnika, ki so predvidene v razpisni dokumentaciji". Vlagatelj tudi navaja, "da alternativo zahtevanemu USB komunikacijskemu vmesniku in CANopen protokolu na s strani naročnika predlaganemu tipu PLC krmilniku predstavlja Profinet vmesnik, ki ga je ponudil in ki omogoča enako funkcionalnost".

Z vlagateljevimi stališči se ni mogoče strinjati. Ponudniki so sicer imeli možnost ponuditi proizvod drugega proizvajalca oziroma drugačno opremo od tiste, ki jo je predlagal naročnik, pri čemer pa so morali upoštevati vse izrecne zahteve, ki jih je jasno in vnaprej določil naročnik v Popisu del. Ker vlagatelj v spornih pozicijah ni izpolnil naročnikovih zahtev, Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti njegovim navedbam, da je naročnik z naknadnim opisom funkcionalnih zahtev in razlogov za postavitev obeh spornih tehničnih zahtev, nedopustno spremenil zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je sicer res šele s sklepom, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo, pojasnil razloge za postavitev obeh spornih tehničnih zahtev, vendar pa s tem ni posegel v razpisno dokumentacijo, oziroma v zvezi s tem ni (kot zatrjuje vlagatelj) "navedel dodatnih zahtev". Državna revizijska komisija v zvezi s tem ponovno poudarja, da sta obe sporni zahtevi v Popisu del zapisani jasno in ne dopuščata različne interpretacije. Da bi se lahko posamezna ponudba v spornih delih štela kot primerna in popolna, je moral imeti ponujen PLC krmilnik v vseh štiriintridesetih spornih postavkah integriran tudi USB priključek, v pozicijah 1.1.14 in 1.2.14 Popisa del pa so morali ponudniki (poleg zahteve po USB priključka) izpolniti tudi zahtevo po CANopen protokolu.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo obeh predmetnih zahtev (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen v 4. točki Povabila k sodelovanju v postopku (Dodatna pojasnila ponudnikom), ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v Popisu del niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma da naročnik s spornima zahtevama "dejansko onemogoča ponudbo alternativne opreme oziroma jo omogoča zgolj navidezno in s tem krši načelo enakopravnosti ponudnikov" ter da nobena izmed obeh zahtev "ni potrebna za izvajanje krmilnih funkcij") vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu 17. in 21. točke 2. člena ZJNVETPS. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba primerna in popolna, ni utemeljena.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo (v višini vplačane revizijske takse). Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJ pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16.01.2012



predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- KONTROLA ZRAČNEGA PROMETA SLOVENIJE d.o.o., Kotnikova 19 a, Ljubljana
- IBE d.d., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana

Natisni stran