018-337/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek šinko v postopku odločanja o zakonitosti oddaje javnega naročila za "dobavo in vgradnjo ključavnic v novozgrajenih objektih J in K v ZPKZ Dob" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lecom, d. o. o., Kovinarska 30, Kamnik, Ljubljana, ki ga zastopa BGK, odvetniška družba Brulc, Gaberščik in Kikelj, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 16. 1. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-31/2011/11 z dne 1. 9. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 743,71 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Vlagateljeva pritožba se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti (objava 2. 8. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV2562/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-31/2011/11 z dne 1. 9. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Lesnina MG oprema, d. d., Parmova 53, 1000 Ljubljana.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2011 in predlagal njeno odpravo oziroma razveljavitev, izločitev ponudbe izbranega ponudnika, izbiro svoje ponudbe, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov, nastalih s pravnim varstvom. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik naročniku 24. 8. 2011 predložil izjavo družbe X o izključni dobavi ključavnic oziroma profila ključa za naročnika, ki pa ni verodostojna, predložena pa je bila le v fotokopiji po telefaksu, ne pa v originalu. Vlagatelj zatrjuje, da družba X izbranemu ponudniku ni nikdar podala take izjave, saj je bila izjava namenjena družbi Y. Vlagatelj dvomi v resničnost naročnikovih poizvedb pri družbi X izpostavlja pa tudi, da je izbrani ponudnik pripravil ponudbeni predračun v nasprotju s točko 1.7 razpisne dokumentacije, iz previdnosti pa opozarja, da je izbrani ponudnik podal izjavo, da pri izvedbi del ne bo nastopal s podizvajalci, zaradi česar se ne more sklicevati na dobave prek družbe Y.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 20. 9. 2011 izjasnil, da je predložil izjavo, ki je skladna z zahtevami na pogajanjih, kar dokazuje z elektronskim sporočilom družbe X, poslal pa jo je po telefaksu, kot je to naročnik od njega zahteval. Izbrani ponudnik še navaja, da je ponudba skladna z zahtevami s pogajanj in vsebuje vse zahtevane elemente.

Naročnik je s sklepom št. 430-31/2011/25 z dne 29. 9. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, ki je skladna z zahtevanim na pogajanjih, nadaljuje, da vlagatelj s sklicevanjem na sporno datoteko ni uspel izkazati, da je izjava neresnična, pojasnjuje potek sestanka pri družbi X, trdi, da je ustrezna tudi izjava v fotokopiji, saj ni zahteval originala, navaja, da je ponudba izbranega ponudnika pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, kot brezpredmetno pa označuje trditev, da se izbrani ponudnik ne more sklicevati na to, da bo zagotavljal dobavo ključavnic prek družbe Y.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-31/2011/26 z dne 30. 9. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 10. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, s sklicevanjem na novote pa je predlagal izvedbo še dodatnih dokazov. Vlagatelj v tej vlogi navaja, da vztraja pri povrnitvi stroškov, zato "v ta namen podaja pravočasno pritožbo".

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-31/2011/28 z dne 10. 10. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval še dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-337/2011-4 z dne 2. 11. 2011 družbo X pozvala na pojasnilo, ki ga je prejela z dopisom z dne 8. 11. 2011. S tem pojasnilom je Državna revizijska komisija seznanila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika (tretji odstavek 32. člena ZPVPJN). Vlagatelj je v vlogi z dne 15. 11. 2011 izpostavil, da je mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik predložil neverodostojno izjavo. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 11. 2011 izjasnil, da omenjeni profil zanj dobavlja dobavitelj in poslovni partner - družba Y, ki ima z družbo X sklenjeno servisno pogodbo. Naročnik se je izjasnil z dopisom št. 430-31/2011-GU/30 z dne 14. 11. 2011 in pojasnil, da ni zahteval, da bi dobavitelj moral biti pooblaščeni serviser za ključavnice, izpostavil je, da se izjava družbe X razlikuje od tiste, ki je bila dana na sestanku, neresnična pa je izjava družbe X, da ni bil predmet sestanka verodostojnost izjave, ki jo je predložil izbrani ponudnik. Naročnik opozarja, da je dopis v družbi X podpisala oseba, ki ni bila prisotna na sestanku.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo, nastalo v postopku oddaje javnega naročila in priloge k zahtevku za revizijo (elektronska pošta z dne 5. 9. 2011, izjavi z dne 19. 8. 2011, dopis družbe X z dne 5. 9. 2011 in seznam pooblaščenih serviserjev družbe X). Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pridobila pojasnilo družbe X ter z njim seznanila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika (tretji odstavek 32. člena ZPVPJN), vsi trije pa so se o njem izrekli. Ker je Državna revizijska komisija zaključila, da je na podlagi podanega pojasnila družbe X ter izjav in predloženih dokazil naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika, kljub razhajanju med posameznimi dejstvi, mogoče rešiti zadevo, je zavrnila vlagateljeve dokazne predloge po zaslišanju posameznih zaposlenih pri naročniku in v družbi X. Državna revizijska komisija je, ne da bi sicer ugotavljala, ali je vlagatelj predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka pripravil tako, kot to določa drugi odstavek 35. člena ZPVPJN, ta predlog zavrnila (tretji odstavek 35. člena ZPVPJN), saj je na podlagi dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila ter predrevizijskega in revizijskega postopka mogoče ugotoviti vsa pravnorelevantna dejstva, potrebna za rešitev konkretne zadeve. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Glede na ocenjeno vrednost, ki je glede na "Sklep o izvedbi javnega naročila" z dne 19. 7. 2011 znotraj razpona vrednosti iz prve alinee točke a drugega odstavka 24. člena ZJN-2, se je naročnik (upravičeno) odločil, da bo javno naročilo oddal po postopku oddaje naročila male vrednosti.

Postopek oddaje naročila male vrednosti je skladno z 28. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.

Naročnik je ravnal tudi skladno s tretjim odstavkom 61. člena ZJN-2, saj je poslal obvestilo o naročilu male vrednosti v objavo na portal javnih naročil (objava 2. 8. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV2562/2011). Naročnik je skladno s prvo alineo prvega odstavka 63.a člena ZJN-2 zaradi sprememb prvotnega obvestila oziroma razpisne dokumentacije na portal javnih naročil poslal v objavo tudi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 10. 8. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV2661/2011).

Skladno z drugim odstavkom 30.a člena ZJN-2 naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja, če je to ali možnost vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji. Ta pogajanja niso samostojen postopek kot postopka iz 28. člena ZJN-2 (postopek s pogajanji po predhodni objavi) in 29. člena ZJN-2 (postopek s pogajanji brez predhodne objave), ampak del postopka oddaje naročila male vrednosti.

Naročnik je v točki 2.1 razpisne dokumentacije (str. 3) določil, da bo v postopek oddaje naročila male vrednosti vključil pogajanja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (str. 6âˆ"7) v 3. točki Opis predmeta naročila določil "smernice in pogoje", ki se jih "je potrebno držati pri komponentah sistema generalnega ključa", med drugim je v tretjem odstavku (ki ga vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo) določil:
"Dobavitelj mora zagotoviti profil ključa, ki se bo dobavljal izključno Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij za naslednjih 30 let s pogojem, da takšnega profila ni v prosti prodaji."

Naročnik je do roka za predložitev ponudb prejel ponudbe treh ponudnikov (med njimi vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika) in jih javno odprl (zapisnik z dne 12. 8. 2011).

Naročnik je vse tri ponudnike z vabili št. 430-31-2011/5 z dne 16. 8. 2011 pozval na pogajanja 19. 8. 2011, katerih predmet bodo "tehnične rešitve, ponudbena vrednost in rok izvedbe del". Naročnik je tudi določil, da "bo izvedel pogajanja v enem krogu in ponudnike seznanil z najnižjo ceno, ob zagotavljanju ustrezne tehnične rešitve". Za vsakega ponudnika je določil svoj termin pogajanj (10. ura, 10.30 in 11. ura).

Iz zapisnikov o pogajanjih št. 430-31/2011/23 z dne 19. 8. 2011 je razvidno, da je naročnik vsakega ponudnika pozval še na predložitev končne ponudbe, in sicer do 23. 8. 2011, do 10. ure. Iz zapisnika o pogajanjih z izbranim ponudnikom je še razvidno, da je naročnik v točki IV. Zapis postopka pogajanj zapisal: "Predstavnik ponudnika zagotavlja, da ključi niso v prosti prodaji, za kar bodo dali tudi izjavo."

Naročnik je vse tri ponudnike z vabili št. 430-31-2011/7 z dne 23. 8. 2011 pozval, da se na podlagi predložene ponudbe z dne 23. 8. 2011 udeležijo "zaključka pogajanj", katerih predmet bo "pridobitev končne ponudbe ponudnika, ki bo podlaga za zaključek postopka oddaje naročila male vrednosti in za izdajo odločitve o oddaji naročila".

Izbrani ponudnik je 23. 8. 2011 predložil ponudbo in v njej fotokopijo izjave družbe X z dne 19. 8. 2011. V njeni drugi alinei je podana izjava: "Izjavljamo, da določen tip profila ključa [X] ne bo v prosti prodaji na trgu in bo kot tak rezerviran samo za področje pokrivanja sistemov elektrodistribucije."

Iz zapisnika št. 430-31/2011/10 z dne 24. 8. 2011 (III. točka Zapis postopka pogajanj) izhaja, da se eden izmed treh ponudnikov ne bo udeležil pogajanj, da so prispele ponudbe vseh treh ponudnikov, da "izjava ponudnika Lesnina d.d. ni ustrezna, bo posredoval novo po faxu do 15.00", da sta vlagatelj in izbrani ponudnik znižala svoji ponudbeni vrednosti ter da "v primeru, da bo ponudba ponudnika Lesnina d.d. nepopolna (izjava in prevera naročnika), bo izločena iz postopka javnega naročanja. V tem primeru veljajo ponudbe z dne 23. 8. 2011."

V naročnikovem spisu se nahaja izjava z dne 19. 8. 2011, katere podpisnik je oseba iz družbe X, poslana naročniku po telefaksu 24. 8. 2011. V tej izjavi je izjavljeno, da "določen tip profila ključa [X] ne bo v prosti prodaji na trgu in bo kot tak rezerviran samo za področje pokrivanja sistemov MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Republike Slovenije" (druga alinea) in "Omenjeni profil lahko v [X-u] naroča samo MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE RS za izvrševanje kazenskih sankcij, oziroma pooblaščeni serviser [X-a] s pooblastilom MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE RS za izvrševanje kazenskih sankcij."

Vlagatelj izpostavlja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo le po telefaksu, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da to ni v nasprotju z zahtevo iz zapisnika št. 430-31/2011/10 z dne 24. 8. 2011, saj je tak način dostave izjave zahteval naročnik ravno v tem v zapisniku.

Iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da vlagatelj dejansko ne odpira vprašanj v zvezi z izvedbo pogajanj, temveč je glede na očitke in dejstvo, da vlagatelj zahteva, da se ponudba izbranega ponudnika izloči, treba zahtevek za revizijo obravnavati, da vlagatelj smiselno izpostavlja kot sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika štel za popolno (v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom kot osrednje sporno naročnikovo ravnanje v zvezi z izjavo, ki jo je izbrani ponudnik poslal naročniku po telefaksu 24. 8. 2011. Vendar v razpisni dokumentaciji (št. 430-31/2011/1 z dne 29. 7. 2011), ki je bila podlaga za pripravo ponudb, naročnik ni določil, da je treba ponudnikom predložiti izjavo o zagotovitvi profila ključa, da bi bilo mogoče ponudbo šteti za popolno. Vlagatelj nasprotnega niti ne zatrjuje. Sestavne dele ponudbe, da bo ponudbo mogoče šteti za popolno, je naročnik določil v 4. točki razpisne dokumentacije (str. 7âˆ"8): 1. podatki o ponudniku in ponudbeni predračun (priloga 1 razpisne dokumentacije), 2. izjava o izpolnjevanju pogojev (priloga 2 razpisne dokumentacije), 3. dokazila v zvezi s podizvajalci (priloga 3 razpisne dokumentacije) in 4. vzorec pogodbe (priloga 4 razpisne dokumentacije). Iz točke 3 razpisne dokumentacije (Opis predmeta naročila; str. 7) izhaja, da je ponudnik pri oddaji ponudbe moral predložiti še dva vzorca različnih cilindrov.

Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da sporne izjave v danih okoliščinah ni mogoče šteti niti za dopolnitev ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2, temveč jo je v danih okoliščinah treba šteti za sredstvo, s katerim je naročnik v smislu 77. člena ZJN-2 preverjal ponudbo izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je izjavil o zahtevku za revizijo in naročniku predložil elektronsko sporočilo družbe X z dne 19. 7. 2011, ki ga je poslala izbranemu ponudniku, v njem pa je navedeno, da je bila izjava družbe X poslana na telefaks. Iz številk telefaksa je razvidno, da sta navedeni številki telefaksa takĂł naročnika kot izbranega ponudnika.

Po pridobitvi pojasnila družbe X o podani izjavi ter izjav naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika o tem pojasnilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izjavil, da "omenjeni profil za nas dobavlja naš dobavitelj in poslovni partner Y, kateri ima z X-om sklenjeno servisno pogodbo". Izbrani ponudnik je predložil tudi fotokopijo pogodbe med družbama Y in X.

Iz navedenega in ne glede na to, kaj je dejanska vsebina uradnih zaznamkov z dne 19. 9. 2011 (ti vsebujejo ugotovitve naročnikovih zaposlenih v zvezi s sestankom 30. 8. 2011 pri družbi X; družba X je v dopisu z dne 8. 11. 2011 potrdila obstoj sestanka na dan 30. 8. 2011) je razvidno, da je na strani izbranega ponudnika pri nabavah ponujenega profila vključena tudi družba Y, ki pa je, kot to izpostavlja vlagatelj, izbrani ponudnik ni navedel v ponudbi. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel, da nastopa brez podizvajalcev (izjava z dne 12. 8. 2011).

Skladno s 15.a točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavlja, da so brezpredmetne vlagateljeve navedbe, da "je izbrani ponudnik podal izjavo, da ne bo nastopal s podizvajalci in se zato ne more sklicevati na to, da bo zagotavljal dobavo ključavnic preko družbe" Y, vendar Državna revizijska komisija temu naročnikovemu stališču ne pritrjuje. Državna revizijska komisija kot ključno ugotavlja, da je naročnikove zahteve iz 3. točke Opis predmeta naročila (str. 6âˆ"7 razpisne dokumentacije) mogoče razumeti, da ima ponujeni predmet takšne lastnosti, ki bodo omogočale izpolnjevanje izključno zahtev konkretnega naročnika. Glede na to, da je iz izjave z dne 14. 11. 2011, ki jo je izbrani ponudnik podal v postopku pravnega varstva, mogoče razbrati, da ponujenega profila ne nabavlja neposredno pri družbi X, temveč prek družbe Y, je zaradi specifičnih lastnosti predmeta konkretnega javnega naročila (ne gre za blago, ki bi ga bilo dopustno dobavljati še drugim naročnikom ali bi bilo brez omejitev dostopno na trgu) treba družbo Y obravnavati kot podizvajalca, kot ga določa 15.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Družba Y glede na izjavo izbranega ponudnika z dne 14. 11. 2011 za izbranega ponudnika (bo) dobavlja(la) blago, ki je neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Na to ne vpliva dejstvo, da se pogodba družbe Y z družbo X nanaša tudi na servisiranje.

Ker je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da ne nastopa s podizvajalci, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da okoliščine konkretnega primera temu ne pritrjujejo, je (ne da bi še nadalje obravnavala vlagateljeve očitke, ker to ne bi več vplivalo na končno odločitev) zaključila, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ker naročnik ni ravnal skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" št. 430-31/2011/11 z dne 1. 9. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če naročnik na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, mora ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Naročnik mora pri tem upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 239,71 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 400 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 480 eurov, ter izdatke po tarifni številki 6002 v skupnem znesku 20 eurov, povečanem za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 743,71 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 743,71 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Revizijski postopek se skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN začne takrat, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevziskem postopku, deli usodo odločitve o glavni stvari (tj. o zahtevku za revizijo). Povrnitev stroškov je namreč skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja da je odločitev o stroških akcesorne narave. Ker revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo vključuje tudi odločitev o stroških, je vložitev pritožbe v obravnavanem primeru nedopustna, zato jo je Državna revizijska komisija zavrgla. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških je dopustna le v primeru, če se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja le z naročnikovo stroškovno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 16. 1. 2012

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana,
- BGK, odvetniška družba Brulc, Gaberščik in Kikelj, o. p., d. o. o., Beethovnova 4, 1000 Ljubljana,
- Lesnina MG oprema, d. d., Parmova 53, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran