018-425/2011 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Nakup srčnih spodbujevalnikov", sklop 7: "Srčni spodbujevalniki, tip DDDR (Možnost varnega snemanja z MR)", začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe CARDIO MEDICAL, d.o.o., Ulica bratov Učakar 102, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 1. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Nakup srčnih spodbujevalnikov". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 11. 10. 2011, pod št. JN11629/2011.

Vlagatelj je, pred potekom roka za oddajo ponudb, z vlogo z dne 29. 11. 2011, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev dela razpisne dokumentacije, v sklopu 7: "Srčni spodbujevalniki, tip DDDR (Možnost varnega snemanja z MR)", in sicer zahtevo, da srčni spodbujevalnik omogoča možnost programiranja, način AAI(R) <-> DDD(R) in možnost programiranja načina spodbujanja AAI(R) <-> DDD(R) za zmanjšanje nepotrebnega prekatnega spodbujanja. Vlagatelj navaja, da je naročnik navedeni zahtevi na opozorilo vlagatelja (ki ga vlagatelj vsebinsko povzame) z odgovorom z dne 16. 11. 2011 spremenil na način, da je določil možnost programiranja, način DDDR, DDD, DDI, VDD, AAIR, VVIR in možnost programiranja načina spodbujanja za zmanjšanje nepotrebnega prekatnega spodbujanja, kar je po mnenju vlagatelja ustrezalo namenu srčnega spodbujevalnika v sklopu 7, hkrati pa je te zahteve izpolnjevalo večina priznanih svetovnih proizvajalcev (tudi proizvajalec, ki ga zastopa vlagatelj). Naročnik je dne 23. 11. 2011 na vprašanje potencialnega ponudnika navedeni odgovor razveljavil, tako da je ponovno postala veljavna prvotna tehnična specifikacija. Vlagatelj trdi, da sporno zahtevo oziroma vse pogoje iz sklopa 7 lahko izpolni le proizvajalec Medtronic, medtem ko vsi ostali svetovni proizvajalci (Biotronik, Boston Scientific, Sorin, Vitatron in St. Jude Medical) in ponudniki, vključno z vlagateljem, teh pogojev ne izpolnjujejo. Po dostopnih informacijah na spletu niti noben drug manj znan proizvajalec ne izpolnjuje pogojev. Vlagatelj izpostavlja, da tako proizvajalec, ki ga zastopa vlagatelj, kot drugi ponudniki, razpolagajo z enakovrednimi artikli (na primer AV Search Hysteresis, Ventricular Intrinsic Preference in Auto Intrinsic Condution Search), ki v funkcionalnem in tehničnem smislu dosegajo postavljene zahteve naročnika, vendar je naročnikovo poimenovanje funkcije v spornem delu neutemeljeno in diskriminatorno ter prilagojeno proizvajalcu Medtronic. Vlagatelj poudarja, da algoritmi različnih proizvajalcev delujejo na različne načine, vendar je pomembno, ali imajo algoritmi isti cilj, ki ga zasleduje naročnik, torej zmanjšanje nepotrebne stimulacije v ventriklu, pri čemer morajo biti potrebne stimulacije izvedene vedno in brezpogojno, kadar je to potrebno. Naveden cilj algoritem, ki ga zahteva naročnik, niti ni v stanju zadovoljiti oziroma zagotoviti, saj se, glede na svetovno dosegljive članke, da razbrati, da celo izziva neželene aritmije in se zaradi tega odsvetuje oziroma ne priporoča skupini bolnikov s t.i. atrio-ventrikularnim blokom, ti pa predstavljajo večino pacientov, ki potrebujejo srčni spodbujevalnik. Tudi iz tega razloga je po mnenju vlagatelja tehnična zahteva sporna, ker ne omogoča doseganja stalne potrebne stimulacije in zato povzroča zastoje v srčnem ritmu. Algoritmi ostalih proizvajalcev, ki delujejo na način podaljšanja AV in PV intervala, omogočajo doseganje potrebne stimulacije v vsakem ciklusu, ki je potreben. Vlagatelj zato meni, da je zahteva sporna tudi v strokovnem in medicinskem smislu. Vlagatelj glede na navedeno trdi, da je naročnik s sporno zahtevo kršil temeljna načela javnega naročanja (6., 7. 9. in 10. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) ter 37. člen ZJN-2, kot dokaz pa prilaga izjavo načelnika oddelka za bolezni srca in ožilja Kliničnega bolnišničnega centra Osijek, strokovne članke, povezave do spletnih strani določenih proizvajalcev spodbujevalnikov in po potrebi predlaga izvedenca ustrezne stroke.

Naročnik je dne 7. 12. 2011, pod št. MM-7-12-2011-REV, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Navaja, da ima že 46-letne izkušnje z elektrostimulacijo in je vodilni v regiji, zato je pri oblikovanju tehničnih specifikacij izbral takšne, ki mu omogočajo nabavo najmodernejših naprav za zadovoljitev potreb njegovih bolnikov. Zato se je odločil za možnost izbire programiranja avtomatskega preklopa AAI(R) <-> DDD(R) načina spodbujanja. Naročnik ve, da je koristnost takega spodbujanja v zmanjšanju števila hospitalizacij zaradi srčnega spodbujanja in nastanka perzistentne atrijske fibrilacije. Navedeno izhaja iz velikih kliničnih študij in strokovnih člankov. Naročnik navaja, da obstajajo tudi drugi načini oziroma algoritmi, ki preprečujejo neželeno stimulacijo desnega prekata, vendar ti niso tako uspešni. Avtomatski preklop iz AAI v DDD pa nudijo v različnih variantah najmanj štirje svetovni proizvajalci (Medtronic, Biotronik, Boston Scientific in Sorin). Naročnik zato meni, da ni v ničemer kršil določb in temeljnih načel ZJN-2.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 12. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 12. 2011 opredelil do navedb naročnika v zahtevku za revizijo. Naročniku ne oporeka nabave najmodernejših naprav za nego bolnikov, oporeka pa mu pripravo tehničnih specifikacij, ki nezakonito in diskriminatorno dajejo prednost enemu ponudniku, za to prednost pa ni podanih zakonitih razlogov. Naročnik za svoje trditve ne predloži nobenega utemeljenega in znanstveno potrjenega dokaza. Naročnik celo sam navaja, da obstajajo tudi drugi načini, ki preprečujejo neželeno stimulacijo, vendar nekritično in brez strokovne podlage zaključi, da ti niso tako uspešni. Iz obsežnih navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo in vrste strokovnih člankov in študij, na katere se vlagatelj sklicuje, je jasno razvidno, da stališče naročnika nima nikakršne strokovne in pravne podlage. Vlagatelj izpostavlja, da se je dejstvo, da vse tehnične zahteve v sklopu 7 izpolnjuje le en proizvajalec, pokazalo tudi na odpiranju ponudb, saj sta dva od treh ponudnikov ponudila isti proizvod proizvajalca Medtronic, vlagatelj pa je ponudil proizvod, ki je po njegovem prepričanju najmanj enakovreden, če ne boljši izdelek, vendar pa sporne tehnične zahteve ne izpolnjuje. Vlagatelj v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, pri tem še dodatno navaja naslove in avtorje strokovnih člankov, ki po mnenju vlagatelja strokovno prikazujejo dolgoročne izkušnje z Medtronicovim spornim algoritmom in izkazujejo, da celo izziva aritmije in se ne priporoča skupini pacientov z atrioventrikularnim blokom. Vlagatelj še izpostavi, da se v sklopu 7 išče ponudba za specifični srčni spodbujevalnik, ki omogoča snemanje pacienta z MRI napravo, takšno snemanje pa omogočata zgolj dva proizvajalca, in sicer Medtronic in St. Jude Medical. Proizvajalec Sorin in Boston Scientific namreč ne razpolagata s spodbujevalcem, ki omogoča snemanje z MRI napravo, medtem ko Biotronik nudi zgolj spodbujevalnik, ki ne omogoča zahtevanega snemanja telesa med očmi in kostjo bedra.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 12. 2011 predložil strokovna članka.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka ter listine, ki sta jih v predrevizijskem in revizijskem postopku predložila naročnik in vlagatelj. Dokazni predlog vlagatelja s pridobitvijo izvedenskega mnenja je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je za presojo očitanih kršitev naročnika dejansko stanje dovolj razjasnjeno z ostalimi izvedenimi dokazi.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v devetih sklopih. Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje v sklopu 7: "Srčni spodbujevalniki, tip DDDR (Možnost varnega snemanja z MR)", v zvezi s postavitvijo naslednje zahteve (določene v Prilogi 1 k Obrazcu 3, Srčni spodbujevalniki, Specifikacija ponudbe, stran 10 in 11):

I. "Možnost programiranja:
- Način: DDDR, DDD, DDI, VDD, AAIR, VVIR, AAI(R) <-> DDD(R)
- Možnost programiranja načina spodbujanja AAI(R) <-> DDD(R) za zmanjšanje nepotrebnega prekatnega spodbujanja."

Kot to pravilno ugotavlja vlagatelj, je naročnik na podlagi prejetega vprašanja zainteresiranega ponudnika (po zatrjevanjih vlagatelja naj bi bil to vlagatelj), na portalu javnih naročil, dne 16. 11. 2011, objavil odgovor št. 3, s katerim je navedeno zahtevo spremenil na način, da se je glasila:

"Način: DDDR, DDD, DDI, VDD, AAIR, VVIR in možnost programiranja načina spodbujanja za zmanjšanje nepotrebnega prekatnega spodbujanja."

Naročnik je nato na podlagi vprašanja (drugega) zainteresiranega ponudnika, dne 23. 11. 2011, odgovor št. 3 razveljavil in s tem ponovno postavil zahtevo po možnosti programiranja načina spodbujanja AAI(R) <-> DDD(R) (avtomatski preklop AAI na DDD), za katero vlagatelj zatrjuje, da je nezakonita in diskriminatorna, posledično patudi negospodarna, saj jo, skupaj z vsemi ostalimi tehničnimi specifikacijami v sklopu 7, izpolnjuje le proizvajalec Medtronic. Vlagatelj oziroma proizvajalec, ki ga vlagatelja zastopa, navedene zahteve ne izpolnjuje, ampak zagotavlja, po mnenju vlagatelja enakovredno ali celo boljšo tehnično rešitev, z načinom podaljšanja AV in PV intervala (Ventricular Intrinsic Preference), ki po prepričanju vlagatelja zasleduje enak namen oziroma cilj, t.j. preprečevanje zmanjševanja neželene stimulacije. Vlagatelj ob tem še izpostavlja, da je zahteva sporna tudi iz strokovnega in medicinskega vidika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporna naročnikova zahteva nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, katerega naročniki določijo (opišejo) z določenimi (lahko minimalnimi) tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije ZJN-2 ureja v 37. členu, ki v drugem odstavku določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, iz navedene določbe izhaja, da je naročnik pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in določi zanj najbolj primerne in potrebne tehnične specifikacije. Pravila javnega naročanja pa naročnika zavezujejo, da pogoje (in v tem okviru tudi tehnične specifikacije) določi na način, da nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki in zagotavlja njihovo enakopravno obravnavo (7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa morajo biti zahteve določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (10. člen ZJN-2).

V obravnavanem primeru iz navedb vlagatelja nesporno izhaja, da vlagatelj s proizvodom proizvajalca, ki ga zastopa, sporne tehnične zahteve po možnosti programiranja načina spodbujanja AAI(R) <-> DDD(R) (avtomatski preklop AAI na DDD) ne izpolnjuje. Zahtevo (skupaj z ostalimi zahtevami v sklopu 7) naj bi izpolnjeval le proizvajalec Medtronic.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik (v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo) izpostavlja, da sporno tehnično zahtevo po možnosti izbire programiranja avtomatskega preklopa AAI(R) <-> DDD(R) načina spodbujanja v različnih variantah nudijo najmanj štirje svetovni proizvajalci (Medtronic, Biotronik, Boston Scientific in Sorin). Vlagatelj (kot izhaja iz vloge z dne 15. 12. 2011) temu ne nasprotuje, ampak zatrjuje, da "vse" tehnične zahteve v sklopu 7 izpolnjujeta le proizvajalca Medtronic in St. Jude Medical, medtem, ko proizvajalci Sorin, Boston Scientific in Biotronik ne izpolnjujejo drugih naročnikovih zahtev v sklopu 7 (Sorin in Boston Scientific ne razpolagata s spodbujevalcem, ki omogoča snemanje z MRI napravo, Biotronik pa ima spodbujevalnik, ki ne omogoča snemanje telesa med očmi in kostjo bedra). Iz navedenega gre sklepati, da sporno tehnično zahtevo (brez upoštevanja ostalih specifikacij naročila v sklopu 7) očitno lahko zagotavlja več ponudnikov oziroma proizvajalcev.

Državna revizijska komisija pa, ne da bi se spuščala v presojo, ali sporno zahtevo oziroma vse zahteve v sklopu 7 lahko izpolni le proizvajalec Medtronic, izpostavlja, da dejstvo, da eden od ponudnikov določene zahteve ne izpolnjuje, oziroma jo izpolnjuje le en ponudnik ali določen krog ponudnikov, samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da je naročnikova zahteva diskriminatorna. Namreč, kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posameznemu ponudniku onemogoči konkuriranje, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot primerno (ustrezno), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo, saj ni dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Naročnik je postavitev sporne tehnične zahteve (v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo) utemeljil z argumenti, da ima večletne izkušnje z elektrostimulacijo in je oblikoval takšne tehnične specifikacije, ki mu omogočajo nabavo najmodernejših naprav za zadovoljitev potreb bolnikov. Zato se je odločil za nakup takšnih spodbujevalnikov, ki zagotavljajo možnost izbire programiranja avtomatskega preklopa AAI(R) <-> DDD(R) načina spodbujanja. Koristnost navedene zahteve je v zmanjšanju števila hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja in nastanka perzistentne atrijske fibrilacije. Naročnik sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da obstajajo tudi drugi načini za preprečevanje neželene stimulacije desnega prekata, vendar ti niso tako uspešni.

Državna revizijska komisija iz navedene argumentacije naročnika ocenjuje, da naročniku ni mogoče odrekati objektivno opravičljive potrebe po nabavi naprav s takšnimi tehničnimi lastnostmi, ki bodo po njegovi strokovni presoji najbolje zadovoljile potrebe bolnikov oziroma zasledovale potrebne cilje (preprečevanje neželene stimulacije desnega prekata in posledično zmanjšanje števila hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja in nastanka perzistentne atrijske fibrilacije). Identifikacija naročnikovih potreb je nedvomno prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve, in ne v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Iz tega razloga zato ne morejo biti upoštevne navedbe vlagatelja o domnevni spornosti tehnične zahteve v strokovnem in medicinskem smislu, saj vlagatelj kot ponudnik ni pristojen organ, ki bi lahko ocenjeval naročnikovo strokovno presojo o tem, kakšna naprava je za naročnika oziroma za bolnike koristnejša in kaj to posledično pomeni tudi za javni interes (zmanjšanje števila hospitalizacij). Tudi dokazila, ki jih vlagatelj navaja v potrditev svojih navedb o domnevno spornem algoritmu proizvajalca Medtronic (strokovni članki), niso merodajna za ocenjevanje naročnikove strokovnosti oziroma ugotavljanje nezakonitosti ravnanj naročnika pri postavitvi tehničnih zahtev, saj vlagatelj nikjer ne izkaže, da dokazila predstavljajo strokovno potrjene klinične študije, ki bi naročnika kot zdravstveno ustanovo zavezovale pri nakupu artiklov z določenimi tehničnimi lastnostmi.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da naj bi ostali proizvajalci in tudi proizvajalec, ki ga zastopa vlagatelj, ponujali vsaj enakovredne (če ne boljše) algoritme (na primer AV Search Hysteresis, Ventricular Intrinsic Preference in Auto Intrinsic Condution Search). Vlagatelj kot dokaz prilaga izjavo načelnika oddelka za bolezni srca in ožilja Kliničnega bolnišničnega centra Osijek, v kateri načelnik na podlagi desetletnih izkušenj spremljanja pacientov z elektrostimulatorji potrjuje, da je algoritem podaljšanja AV in PV intervala (AICS ali VIP) vsaj enakovreden z algoritmom preklopa AAI(R) na DDD(R) ter oba z namenom promoviranja intrinzičnega ritma vertikla.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim dokazilom ponovno izpostavlja, da zgolj mnenje enega strokovnjaka (ki ga v revizijskem postopku priloži vlagatelj kot stranka) ne more ovreči strokovne presoje naročnika (ki nedvomno prav tako razpolaga z ustreznimi strokovnjaki) o koristnosti sporne tehnične lastnosti spodbujevalnika in s tem povezano odločitvijo o nabavi proizvoda s takšnimi lastnostmi. Kot že navedeno, mora biti v javnem naročilu dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje zahteve in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ker je naročnik v konkretnem primeru s sporno tehnično zahtevo ponudnike sicer razlikoval glede na tehnične lastnosti predmeta, ki ga ponujajo, vendar pa hkrati, po oceni Državne revizijske komisije, utemeljil objektivno opravičljive potrebe in prednosti postavljene zahteve, mu ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in temeljnih načel javnega naročanja.

Ker Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve v zvezi s postavitvijo sporne tehnične zahteve po možnosti izbire programiranja avtomatskega preklopa AAI(R) <-> DDD(R), zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 11. 1. 2012


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran