018-453/2011 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) in 325. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku s pritožbo "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki jo po pooblastilu zastopa odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.1.2012

odločila:

1. Vloga vlagatelja z dne 23.12.2011, poimenovana "pritožba", se v delu, ki se nanaša na stroške, nastale v predrevizijskem postopku, odstopi naročniku v odločanje.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev o vlogi iz 1. točke izreka tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije" objavil dne 13.7.2011, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN7870/2011. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku.

Naročnik je dne 14.11.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku ESOTECH d.d., Preloška cesta 1, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 8.12.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 14.11.2011, naročnikove dodatne obrazložitve z dne 25.11.2011 ter povrnitev stroškov postopka, in sicer za plačilo takse, nagrado za revizijski postopek v višini 1.400,00 EUR in izdatek po tar.št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV. Naročnik je s sklepom z dne 22.12.2011 vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodil in v 1. točki svojo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil, glede povračila stroškov pa mu je kot potrebne stroške priznal samo stroške plačila takse v višini 10.000,00 EUR, medtem ko o ostalih priglašenih stroških naročnik ni odločal.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 23.12.2011, na podlagi desetega odstavka 70. člena ZPVPJN in šestim poglavjem omenjenega zakona, vložil pritožbo, v kateri navaja, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo zahteval povrnitev vseh stroškov revizijskega zahtevka. V stroškovniku je navedel povračilo naslednjih stroškov: takse za postopek revizije, nagrada za postopek (19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu) 1.400,00 EUR, izdatke (tar. št. 6002 ZOdvT) 20,00 EUR vse povečano za 20 %. Vlagatelj zatrjuje, da glede na pravočasno podano zahtevo za povrnitev stroškov, in sicer tako takse kot odvetniških stroškov, bi moral naročnik skladno z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN vlagatelju povrniti tudi stroške zastopanja odvetniške pisarne. Ker naročnik tega ni storil, temveč se je odločil vlagatelju povrniti le stroške takse, v obrazložitvi pa ni navedel razlogov za svojo odločitev, je ravnal v nasprotju z ZPVPJN. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev v 2. točki sklepa, z dne 22.12.2011 ter naročniku naloži, da o stroških revizijskega postopka odloči ponovno, pri tem pa mu povrne tako stroške takse kot prijavljene stroške odvetniškega zastopanja. Poleg tega vlagatelj priglaša tudi stroške pritožbenega postopka in Državni revizijski komisiji predlaga, da v skladu z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN odloči tudi o povrnitvi teh stroškov.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.12.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.12.2011, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN, odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik dne 14.11.2011 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno naročilo sprva oddal družbi ESOTECH d.d. Na podlagi vloženega vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 8.12.2011 je naročnik pozneje svojo odločitev s sklepom, z dne 22.12.2011, na podlagi 2. točke prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, razveljavil in vlagatelju priznal stroške zgolj v višini 10.000,00 EUR, ni pa odločal o povračilu odvetniških stroškov. Iz navedenega razloga pa vlagatelj na podlagi 50. člena ZPVPJN tudi vlaga predmetno pritožbo. Stroške predrevizijskega in revizijskega postopka ureja določba 70. člena ZPVPJN, ki določa, da so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa za predrevizijski in revizijski postopek in drugi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. Med slednje pa sodijo tudi odvetniški stroški v predrevizijskem in revizijskem postopku. Na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) znaša nagrada odvetnika za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona, od 200 do 1.400 eurov in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih. Višino nagrade pa se določi skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po katerem se pri nagradah v razponu v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu. Glede na to, da je v obravnavanem primeru vlagatelj z revizijskem zahtevkom v celoti uspel, je potrebno vlagatelju pritrditi, da mu na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN pripada povračilo stroškov. Omenjena določba namreč določa, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Ker pa je bil vlagatelj v obravnavanem primeru zastopan po odvetniku, mu poleg stroškov takse pripadajo tudi stroški, ki jih je imel za pooblaščenca. Glede na to, da se naročnik v obravnavanem primeru o priglašenih odvetniških stroških ni izrekel oz. o njih ni odločal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožbo vlagatelja, ne glede na njeno poimenovanje s "pritožbo", ob upoštevanju njene vsebine in (pravovarstvenega) predloga, treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, skladno s 325. členom ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja.

Skladno s prvim odstavkom 325. člena ZPP lahko stranka, kadar sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločati s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata brez naroka (četrti odstavek 326. člena ZPP). Po določbi tretjega odstavka 327. člena ZPP pa velja, da če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde, se šteje pritožba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.

Ker je vlagatelj v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo priglasil stroške, nastale v predrevizijskem postopku, naročnik pa o teh stroških ni v celoti odločil skladno z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN v odločitvi o zahtevku za revizijo, je treba pritožbo šteti za predlog, da se izda dopolnilni sklep o stroških vlagatelja.

Državna revizijska komisija je zato odločila, da se pritožba odstopi naročniku v odločanje, ki mora odločiti o pritožbi kot predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa, skupaj s stroškovnim delom, v katerem vlagatelj uveljavlja povračilo (pritožbenih) stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi uveljavlja tudi stroške pritožbenega postopka. Povrnitev potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, je ob upoštevanju 70. člena ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti pritožbe.

Ker je Državna revizijska komisija odločila o pritožbi, oziroma o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa, o utemeljenosti katerega bo moral še odločiti naročnik, je odločila, da se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pridrži za končno odločitev o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa. Naročnik naj pri presoji stroškov poleg (ne)utemeljenosti predloga upošteva potrebnost stroškov.

Ljubljana, 12.1.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran