018-447/2011 Dom Petra Uzarja Tržič

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku odločanja o zakonitosti oddaje javnega naročila za material za osebno nego in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dentacom, d. o. o., Efenkova cesta 61, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58, Tržič (v nadaljevanju: naročnik), 28. 12. 2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011.

2. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 28. 10. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12411/2011) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Sanolabor, d. d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 12. 2011, s katerim je predlagal, da se "zavrne sklep o oddaji naročila, oziroma ustavi postopek javnega naročila in sprejme sklep o izbiri ponudnika v skladu z zakonom o javnih naročilih po kriteriju, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, tj. najnižja cena". Vlagatelj navaja, da:
1. ni prejel analize ponujenih artiklov,
2. naročnik ni navedel, kakšna je "njihova linija razkužil" in mu naročnikov očitek daje občutek, da je izbrani ponudnik že vnaprej določen,
3. ponujeni izdelek za oljno kopel ima vse karakteristike, ki jih zahteva uporaba kot oljna kopel,
4. ima ponujeno mleko za nego kože deklaracijo z navedbo hitrega vpijanja v kožo in "svaljkanje" ni nikjer omenjeno,
5. velikost klešč v razpisni dokumentaciji ni bila eksplicitno določena, pisnega poziva za dopolnitev oziroma pojasnila pa ni bilo,
6. enoosebna komisija za odpiranje ponudb ni v skladu z "zakonom o javnih naročilih".

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 15. 12. 2011 izjavil o zahtevku za revizijo in pojasnil, da v celoti pritrjuje naročniku oziroma v celoti zavrača vlagateljeve navedbe, saj te nimajo osnove niti v stroki niti v zakonu, ampak temljijo le na vlagateljevih mnenjih in ocenah.

Naročnik je z dokumentom št. JN_re z dne 19. 12. 2011 zahtevek za revizijo zavrnil in priglasil stroške predrevizijskega postopka. Naročnik obsežno pojasnjuje, da na podlagi očitanih nepravilnosti ne bi spremenil odločitve o oddaji naročila, poleg tega pa izpostavlja, da sporni ponujeni artikli še drugače niso ustrezni.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 21. 12. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 12. 2011 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in navedel, da naročnik k odločitvi o zahtevku za revizijo ni predložil izjasnitve izbranega ponudnika, kot je to navedel v tej odločitvi, ponovil, da ni prejel analize ponujenih artiklov, naročnikova opustitev pa predstavlja bistveno kršitev transparentnosti postopka, ter izpostavil, da se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo izognil načelu kontradiktornosti v odgovorih in je navajal nova dejstva po vložitvi zahtevka za revizijo, kar pomeni, da postopka oddaje javnega naročila ni vodil transparentno.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, zapisnik o odpiranju ponudb z dne 14. 11. 2011, zahtevo za predložitev vzorcev z dne 15. 11. 2011, vlagateljev dopis "Predložitev vzorcev in varnostnih listin" z dne 18. 11. 2011 skupaj s prilogami (varnostne listine in kemijska sestava), dopis "Testiranje vzorcev" brez številke in datuma ter odločitev o oddaji naročila. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik izvedel postopek oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (30. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2)) in da je napovedal, da bo sklenil okvirni sporazum z enim ponudnikom, čigar ponudbo bo izbral po merilu najnižja cena (2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 4 razpisne dokumentacije). Po prejemu in odprtju ponudb petih ponudnikov (zapisnik o odpiranju ponudb z dne 14. 11. 2011) je naročnik z dopisom z dne 15. 11. 2011 vlagatelja, ki je predložil najcenejšo ponudbo, pozval, naj mu dostavi vzorce sedmih artiklov. Po testiranju vzorcev je naročnik z odločitvijo o oddaji naročila, sprejeto 30. 11. 2011, za vlagateljevo ponudbo navedel, da "ni ustrezna zato jo kot nepopolno izloča iz ocenjevanja", izbral pa je dotedaj drugo najcenejšo ponudbo. Glede na opisano je treba vlagateljev predlog iz zahtevka za revizijo (glede na pristojnosti Državne revizijske komisije po prvem odstavku 39. člena ZPVPJN) obravnavati kot predlog, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011.

Vlagatelj med drugim očita, da je v zapisniku o odpiranju ponudb navedena samo ena oseba, ki ni niti predstavljena po funkciji, enoosebna komisija pa ni v skladu z ZJN-2.

Naročnik je 2. 11. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12502/2011, objavil nov rok za predložitev ponudb (do 14. 11. 2011, do 11. ure) in nov rok za odpiranje ponudb (14. 11. 2011, ob 13.45).

Iz vpogleda v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 14. 11. 2011 je razvidno, da je naročnik prejete ponudbe petih ponudnikov (med njimi pa tudi vlagateljevo ponudbo) odprl po eni osebi, ta pa je v ta zapisnik vpisala podatke o prispelih ponudbah, med drugim nazive ponudnikov in ponudbene cene. Četudi v zapisniku o odpiranju ponudb z dne 14. 11. 2011 ni vpisana funkcija te osebe in čeprav je ponudbe odprla le ena oseba, vlagatelj ni izkazal, da bi to vplivalo na zakonitost postopka oddaje javnega naročila. Bistveno za obravnavano zadevo je to, da je naročnik vlagateljevo ponudbo štel za zmožno nadaljnje obravnave v postopku oddaje javnega naročila, saj je ta oseba v zapisnik vpisala podatke iz vlagateljeve ponudbe (drugi odstavek 76. člena ZJN-2), kar pomeni, da je naročnik vlagateljevo ponudbo štel za pravočasno (18. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), sicer ne bi imel podlage za njeno odprtje in ugotovitev podatkov (gl. tretji odstavek 73. člena ZJN-2). Niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo obravnaval. Sicer pa je imenovanje komisije (že ime tega pojma pokaže na večosebno zasedbo) za odpiranje ponudb zgolj naročnikova možnost, ne pa dolžnost (68. člen ZJN-2 v povezavi s 6. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2 in s 76. členom ZJN-2).

Naročnik je izločitev vlagateljeve ponudbe v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 utemeljil:
"Naročnik je pristopil k ocenjevanju ponudbe najbolj ugodnega ponudnika. Naročnik je zahteval od ponudnika predložitev vzorcev in je z analizo ponujenih artiklov ugotovil naslednje:
- Klešče za nohte (premajhne) in niso primerljive z zahtevanimi. Telefonično smo od vas želeli večje, kljub vaši obljubi (dne 21.11.2011), da jih prejmem po pošti naslednji dan, jih do 28.11.2011 nisem prejel, da bi jih lahko preizkusili.
- Mleko za nego suhe kože ([â??] mleko za telo). Kljub napisom na deklaraciji, da se vpije in ne svaljka, se z vašimi navedbami ne strinjamo. Mleko na telo naredi glazuro (oblogo) in se svaljka, kar je razvidno na rjuhah. Izdelek smo fizično preizkusili in ni ustrezen.
- Oljna kopel ([â??]). Pri nas se uporablja olje za posteljno kopel. Izdelek, ki ga trenutno uporabljamo se nalije v vrč z vodo, ki jo uporabljamo za umivanje oskrbovancev. Olje se v vodi topi in se meša z vodo. Izdelek, ki ste nam ga vi poslali, pa ni primeren za tak način uporabe zato je neustrezen.
- Sredstvi za čiščenje in razkuževanje načeloma zadovoljujeta predpisane normative, vendar nista ustrezna za našo linijo razkužil, ki je načrtno strokovno izbrana.
Analiza je bila posredovana ponudniku. Naročnik ugotavlja, da ponudba ni ustrezna zato jo kot nepopolno izloča iz ocenjevanja."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 vlagatelja seznanil le s predstavljenimi razlogi, zaradi katerih je štel, da je njegova ponudba nepopolna. Če je naročnik menil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna še iz drugih razlogov, bi moral te razloge glede na prvi odstavek 79. člena ZJN-2 vlagatelju predstaviti že v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 (torej že v postopku oddaje javnega naročila) in ne šele v odločitvi o zahtevku za revizijo (torej šele v postopku pravnega varstva), saj je v nasprotnem primeru vlagatelj prikrajšan za možnost učinkovitega pravnega varstva, ki temelji na pravočasni seznanitvi z razlogi za izločitev ponudbe. Zato Državna revizijska komisija pri ugotavljanju, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko se je odločil, da izloči vlagateljevo ponudbo, ni upoštevala razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih je naročnik na novo navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj zavrača, da mu (vlagatelj je očitno zmotno napisal "naročniku"; opomba Državne revizijske komisije) "je bila analiza ponujenih artiklov posredovana". Naročnik priznava, da "analize ponujenih artiklov" ni posredoval vlagatelju, kar se je zgodilo zaradi nesporazuma med strokovnim osebjem in izvajalci javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prekršil 4. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije), kjer je določil, da bo "v primeru zahtevanja vzorcev, ocene le teh posredoval ponudniku, ki ima pravico ugovora v roku treh dni od prejema. V primeru, da bo ponudnik po prejemu odločitve navajal pomanjkljivosti, ki so se pojavile že v zapisniku, oceni vzorcev ali v drugih pisnih obvestilih naročnika, pa nanje ni reagiral, ni upravičen iz teh razlogov zahtevati spremembe odločitve.", vendar ta opustitev ni take narave, da bi bilo treba zaradi tega že razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 povzel skorajda vse argumente iz "analize ponujenih artiklov" (dopis "Testiranje vzorcev" brez številke in datuma) in vlagatelja seznanil z razlogi, zakaj je ponudbo označil za nepopolno. S tem je naročnik vlagatelju omogočil, da izpodbija razloge za izločitev ponudbe z zahtevkom za revizijo (že) v predrevizijskem postopku.

Osrednji del zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj izpostavlja argumente v zvezi s ponujenimi spornimi artikli, je treba obravnavati kot očitek naročniku, da je nepravilno označil ponudbo za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ter da zato ni imel podlage za njeno izločitev (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik lahko namreč skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izloči le nepopolne ponudbe, pri čemer mora pred tem upoštevati še postopek dopolnitve formalno nepopolne ponudbe (prvi odstavek 78. člen ZJN-2), v katerem pa velja, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (druga alinea drugega odstavka 78. člen ZJN-2).

Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

ZJN-2 torej določa, da je naročnik upravičen izločiti ponudbo, če je ponudnik ponudil artikle, ki niso skladni z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, in ponudnika ni zavezan pozvati, da ponudi drug artikel. Táko pozivanje bi bilo celĂł izrecno neučinkovito (druga alinea drugega odstavka 78. člen ZJN-2).

Naročnik je določil, naj ponudniki pri pripravi ponudbe sledijo navodilom iz 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Predložitev ponudbe; str. 5âˆ"6 razpisne dokumentacije), in sicer vpišejo zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije (točka a), med drugim sta to obrazca "predračun" (obrazec OBR-2) in "pogoji dobave" (obrazec OBR-5a, v resnici pa je to obrazec OBR-6; opomba Državne revizijske komisije).

Obrazec predračuna (obrazec OBR-2) vsebuje navodila za izpolnitev specifikacije artiklov (naročnik jih je pripravil v obliki tabele v excelu). Na zadnji strani specifikacij artiklov je naročnik določil še besedilo, ki se med drugim glasi:
"Zašč. ime oz. blagovna znamka, ki je navedena v koloni Opis artikla pomeni zgolj info o artiklu in naročnik dopušča enakovreden artikel, z istim nivojem kvalitete.
V primeru nepoznavanja ponujenega blaga si naročnik pridržuje pravico do zahteve po vzorcih, ki jih morajo ponudniki dostaviti v roku 2 dni po pozivu.
V kolikor ponudnik ne bo pravočasno dostavil vzorcev, bo naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja."

S potrditvijo (podpis in žig) obrazca OBR-6 se ponudnik strinja, da ima naročnik pravico zahtevati pojasnilo ponudbe in vzorce, da so vsi vzorci brezplačni in da jih bo dostavil v roku treh delovnih dni od prejema poziva.

Ne glede na razhajanje v podatku o roku za dostavo vzorcev je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik določil, da obstaja možnost, da bo zahteval predložitev vzorcev.

Pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjena in potrjena (podpis in žig) obrazca OBR-2 in OBR-6.

Naročnik je z dopisom z dne 15. 11. 2011 vlagatelja pozval na predložitev vzorcev. Vlagatelj je naročniku poslal dopis z dne 18. 11. 2011 ter priloge in vzorce. Za klešče za nohte je vlagatelj navedel, da jih "pošlje direktno proizvajalec". Naročnik je očitno prejel tudi klešče za nohte, saj v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011 navaja, da je prejel premajhne klešče za nohte in da je vlagatelja pozval na predložitev večjih.

Pravila za oblikovanje tehničnih specifikacij določa 37. člen ZJN-2. V devetem odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno, da če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".

Skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Po poteku roka za predložitev ponudb naročnik ponudbe pregleda in oceni (gl. npr. drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in prvi odstavek 79. člena ZJN-2). To pa pomeni, da naročnik ne more po poteku roka za predložitev ponudb posegati v že oblikovane tehnične specifikacije in določati dodatnih lastnosti artiklov. Naročnik je po poteku roka za predložitev ponudb upravičen ugotavljati popolnost ponudb le na podlagi zahtev, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji do roka za predložitev ponudb. To zahtevata tudi načeli transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Če naročnik neke lastnosti artikla v tehničnih specifikacijah ni določil do roka za predložitev ponudb, potem ne more ponudbe označiti za neprimerno in s tem nepopolno ter je zato izločiti, če ponujeni artikel nima lastnosti, ki jo je naročnik izoblikoval šele po poteku roka za predložitev ponudb.

1. V zvezi s kleščami za nohte:

Naročnik je v 12. točki tehničnih specifikacij določil opis "klešče za nohte (kot HF250R)". Iz navedenega je razvidno, da je naročnik določil zgolj artikel oziroma vrsto artikla, ne da bi določil katerekoli njegove lastnosti. Naročnik ni določil niti velikosti, zaradi česar ne more označiti ponudbe za neprimerno na podlagi lastnosti artikla, ki je ni vnaprej določil. Na tak zaključek ne more vplivati naročnikovo sklicevanje na to, da oznaka HF250R opredeljuje nivo kvalitete, saj ne glede na dejstvo, da ta oznaka označuje artikel proizvajalca Aesculap, velikost (dimenzija) konkretnega artikla ni takšna lastnost artikla, ki je naročnik ne bi mogel opredeliti drugače kot s sklicevanjem na "zašč. ime oz. blagovno znamko". Česa takega naročnik tudi ne zatrjuje.

Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da naročnik ni izločil vlagateljeve ponudbe, ker vlagatelj ne bi ponudil klešč za nohte.

Med vlagateljem in naročnikom je tudi nesporno, da je naročnik po pozivu z dne 16. 11. 2011 prejel v testiranje klešče za nohte. Ker se izkažejo za neutemeljene naročnikovi argumenti o "premajhnosti" prvih dostavljenih klešč za nohte, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za rešitev zadeve ni treba razreševati vprašanj v zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik opustil pisni poziv, da vlagatelj predloži večje klešče za nohte, niti ni treba ugotavljati, ali je vlagatelj telefonsko obljubil, da bo naročniku predložil večje klešče za nohte.

2. V zvezi z mlekom za nego suhe kože:

Iz vpogleda v odločitev o zahtevku za revizijo je razvidno, da se naročnik sklicuje na opisa, ki ju je podal v tehničnih specifikacijah v točkah 23 (losjon za nego kože, emulzija olja v vodi, sestava tekoči parafin, propilen glikol, palmitinska kislina, stearinska kislina, cera alba, a 500 ml (kot npr. Silonda)) in 24 (losjon za nego suhe in občutljive kože, sestava propilen glikol, tekoči parafin, dietiheksil karbonat, urea, mlečna kislina, ph 4,0, a 250 ml (kot npr. Tena skin losjon)).

Ne glede na odgovor na vprašanje, ali se naročnikov očitek o neprimernosti artikla nanaša takĂł na artikel iz točke 23 kot iz točke 24 tehničnih specifikacij, saj so iz dopisa "Testiranje vzorca" brez številke in datuma razvidni podatki, ki kontradiktorno nakazujejo, da se opis nanaša le na opis po eni od teh točk, pa je treba ugotoviti, da razloga, ki ju navaja naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011, ne more uspešno uporabiti za utemeljitev, da je vlagateljeva ponudba neprimerna zaradi ponujenih artiklov iz obeh točke tehničnih specifikacij, v katerih je vlagatelj ponudil artikla istega proizajalca. Iz tehničnih specifikacij je namreč razvidno, da naročnik ne v točki 23 ne v točki 24 ni določil, da morata biti lastnosti ponujenega artikla, da pri nanosu na telo ne naredi glazure in da se ne svaljka.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da svoje odločitve ne bi spremenil niti po ponovnem preverjanju ponujenih in zahtevanih artiklov, saj je zahteval dva različna artikla za dva načina rabe, vlagatelj pa je ponudil en artikel. Naročnik je tudi pojasnil, da karitejevo maslo in olje grozdnih peščic nista enako kot emulzija olja v vodi. Kot že predhodno pojasnjeno, Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati teh argumentov za označitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne, saj s temi razlogi ni seznanil vlagatelja v fazi oddaje javnega naročila, temveč šele v postopku pravnega varstva.

3. V zvezi z oljno kopeljo:

Naročnik je v 18. točki tehničnih specifikacij določil opis "olje za kopel in nego celega telesa, sestava dpantenol, aloe vera, jojoba in vitamin E, ph prilagojen vrednosti kože, a 500 ml". Iz navedenega je razvidno, da naročnik v tehničnih specifikacijah ni določil, da sta zahtevani lastnosti artikla, da se ga mora uporabljati kot posteljna kopel ter da se ga topi v vodi in se zmeša z vodo.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da svoje odločitve ne bi spremenil niti po ponovni preučitvi ponujenega artikla, saj njegova surovinska sestava ne ustreza zahtevam iz tehničnih specifikacij, ni embaliran v embalaži zahtevane količine in ni ustrezen za izvajanje oljne kopeli. Kot že predhodno pojasnjeno, Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati teh argumentov za označitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne, saj s temi razlogi ni seznanil vlagatelja v fazi oddaje javnega naročila, temveč šele v postopku pravnega varstva.

4. V zvezi s sredstvom za čiščenje in razkuževanje:

Naročnik je v 8. točki tehničnih specifikacij določil opis "sredstvo za čiščenje+razkuževanje instrumentov, osnova glukoprotamin, brez aldehidov, majhna hlapljivost, inhibitor korozije, biološko razgradljiv, 2l plastenka (ali enakovredno Sekusept plus)". Iz navedenega je razvidno, da naročnik v tehničnih specifikacijah ni določil, da je zahtevana lastnost artikla, da "mora ustrezati naši liniji razkužil". Državna revizijska komisija dodaja, da je ta naročnikov opis vsaj nejasen, zaradi faze, v kateri se nahaja postopek oddaje javnega naročila, pa se ne spušča v ocenjevanje, ali je sicer skladen z ZJN-2. Take lastnosti naročnik ni določil niti pri drugih artiklih za razkuževanje.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da svoje odločitve ne bi spremenil, saj ponujeni artikel med drugim ne vsebuje glukoprotamina. Kot že predhodno pojasnjeno, Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati tega argumenta za označitev vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne, saj s tem razlogom ni seznanil vlagatelja v fazi oddaje javnega naročila, temveč šele v postopku pravnega varstva.

Iz vsega predhodno predstavljenega je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011) pri spornih artiklih izločil, ker ponujeni artikli nimajo lastnosti, za katere pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da jih naročnik ni določil v tehničnih specifikacijah. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prekršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in s tem nepopolno na podlagi razlogov, s katerimi ni bil upravičen utemeljevati neprimernosti ponujenih artiklov, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 30. 11. 2011.

Ob takem izidu postopka pravnega varstva za vlagatelja se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do opozorila iz vloge z dne 21. 12. 2011, s katero se je vlagatelj opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo, in sicer, da ni prejel izjasnitve izbranega ponudnika do zahtevka za revizijo, čeprav je naročnik navedel, da jo je priložil odločitvi o zahtevku za revizijo, saj to ne bi v ničemer vplivalo na sprejeto odločitev Državne revizijske komisije. Sicer pa je treba dodati, da bi opustitev vročitve izjasnitve izbranega ponudnika do zahtevka za revizijo vlagatelju pomenila kvečjemu ugotavljanje, ali je naročnik prekršil ZPVPJN, ne pa ZJN-2, zaradi česar na tej podlagi vlagatelj tudi ob morebitni ugotovitvi kršitve ZPVPJN ne bi mogel doseči razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da mora v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ravnati po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa pregleda (in ne le razvrsti glede na merila) vse pravočasne ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora popolnost ponudb ugotavljati v mejah lastnosti artiklov, ki jih je določil v tehničnih specifikacijah, ne pa drugače oziroma ne na podlagi lastnosti artiklov, ki jih ni določil v tehničnih specifikacijah. Pri ponovni izdaji obvestila o oddaji javnega naročila lahko naročnik navede tiste razloge za neprimernost vlagateljeve ponudbe, ki jih je navajal prvič šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, s čimer bo imel vlagatelj zagotovljeno možnost učinkovitega pravnega varstva. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija naročniku ne priznava priglašenih stroškov, saj je vlagatelj uspel s pravnim varstvom. Ker je Državna revizijska komisija zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov že na tej podlagi, ni posebej ugotavljala, ali je naročnik do stroškov kot tak upravičen oziroma ali jih je izkazal.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 12. 2011

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Dom Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58, 4290 Tržič,
- Dentacom, d. o. o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje,
- Sanolabor, d. d., Leskoškova cesta 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran