018-409/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "MORS 107/2011-ODP Informacijski sistemi za vodenje intervencij" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IPKOM, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.12.2011

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 14.11.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.3.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "MORS 107/2011-ODP Informacijski sistemi za vodenje intervencij". Javno naročilo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 5165 z dne 18.5.2011, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2011/S 98-160726 z dne 21.5.2011.

Dne 28.10.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o neoddaji naročilaâ??", iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda. V obrazložitev takšne odločitve je naročnik navedel, da na podlagi "tretjega odstavka 80. člena ZJN-2C zavrača vse prejete ponudbe, ker zaradi rebalansa proračuna naročnik nima zagotovljenih finančnih sredstev".

Vlagatelj je dne 9.11.2011 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter zahtevo za vpogled v postopkovno dokumentacijo. Naročnik je vlagatelju dodatno obrazložitev izdal dne 15.11.2011, zahtevani vpogled pa mu je omogočil dne 16.11.2011.

Z vlogo z dne 14.11.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem vlagatelj citira določila tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter izpostavlja, da je bil rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2011 sprejet dne 16.9.2011 in objavljen dne 23.9.2011, da je bila vlagatelju s strani naročnika dne 26.9.2011, t.j. po sprejetju rebalansa proračuna, posredovana prošnja za dopolnitev ponudbe (s postavljenim rokom za dopolnitev do dne 28.9.2011) ter da je bil rok za sprejem odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila nesorazmerno dolg (in je presegel zakonsko določenega), na kar je vlagatelj tekom postopka naročnika tudi dvakrat opozoril. Vlagatelj posledično trdi, da razlog, zaradi katerega naročnik ni izbral nobene ponudbe, ni izkazan oziroma ne obstoji. Vlagatelj dvomi v utemeljenosti, resničnost in izkazanost razloga, da naročnik v sprejetem rebalansu proračuna nima oziroma ni imel zagotovljenih finančnih sredstev, namenjenih realizaciji predmetnega javnega naročila, glede na dejstvo, da je bil rebalans sprejet že dne 16.9.2011 in bi se tako že takrat morala sprejeti odločitev o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelju se zato postavlja vprašanje, zakaj se odločitev o (ne)oddaji javnega naročila ni sprejela že tedaj. Ravno tako se mu postavlja vprašanje, ali se je naročnik za neoddajo naročilo odločil iz drugega, vlagatelju neznanega razloga, in če da, iz katerega. V kolikor je naročnik že odobrena in rezervirana finančna sredstva prerazporedil drugam in mimo sprejetega rebalansa proračuna, je po vlagateljevem mnenju zagrešil nedopustno ravnanje in je kršil določila postopka javnega naročanja. Vlagatelj dodatno navaja, da je predmet javnega naročila zadeval nakup informacijskih sistemov za leti 2011 in 2012, rebalans proračuna, na katerega se v svoji obrazložitvi sklicuje naročnik, pa zadeva zgolj proračun za leto 2011. Odprto tako ostaja vprašanje dobave predmeta javnega naročila za leto 2012, do česar pa se naročnik v svoji odločitvi sploh ni opredelil. Vlagatelj tako pričakuje dokumentiran in utemeljen izkaz obstoja razloga, na katerega se naročnik sklicuje v svoji obrazložitvi o neoddaji javnega naročila in seveda skladnost izkazanega razloga z zakonodajo o javnih naročilih. Vlagatelj posledično predlaga, da se izpodbijana odločitev o oddaji naročila razveljavi in se sprejme sklep o oddaji predmetnega javnega naročila najugodnejšemu ponudniku. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 24.11.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju na njegovo zahtevo omogočil vpogled v postopkovno dokumentacijo. V okviru tega se je vlagatelj seznanil tudi z dokumentom, iz katerega izhaja, da je Vlada Republike Slovenije na svoji 152. seji sprejela sklep o dodatnem znižanju odhodkov državnega proračuna v višini predvidene dokapitalizacije družbe Adria Airways, d.d., kar je za proračunskega uporabnika URSZR pomenilo, da mora za ta namen zagotoviti še dodatnih 443.837,00 EUR. Posledično se je naročnik moral odpovedati že načrtovanemu nakupu informacijskih sistemov za vodenje intervencij v letu 2011 in tudi v letu 2012. Naročilo je bilo po odprtem postopku namreč izvedeno kot celota, zaradi česar naročnik ne sme delno oddati javnega naročila samo za leto 2012. Ker naročnik vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ni ugodil, je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 29.11.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh prispelih ponudb.

Iz določil tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 izhaja, da lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

Sodišče Evropskih skupnosti je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo Evropskih skupnosti o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - točki 23 in 25, C-244/02 - točka 29). Sodišče Evropskih skupnosti je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna (popolna v smislu ZJN-2), v zadevi C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu da Direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropskih skupnosti - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (C-92/00 - točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - točka 36). Upoštevaje navedeno, mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, ravnati v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 80. člena ZJN-2, hkrati pa zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov (primerjaj tudi odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-111/2008, 018-157/2008, 018-154/2009, 018-335/2010 itd.).

Ob upoštevanju zapisanega gre zaključiti, da veljavni predpisi in sodna praksa ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega. V posledici tega dejstva pa gre zaključiti tudi, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da je naročnik sledil formalnim ravnanjem, določenim v ZJN-2, saj je navedel in obrazložil razlog, ki po njegovem utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in zaključku predmetnega javnega naročila (naročnik je navedel, da prejete ponudbe zavrača, ker zaradi rebalansa proračuna nima zagotovljenih finančnih sredstev) ter o tem pisno obvestil vse ponudnike, ki so oddali ponudbo. V zahtevku za revizijo vlagatelj ne izpodbija, da je naročnik kršil zahtevana formalna ravnanja določena v ZJN-2, niti da je s sprejemom odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kršil temeljna načela evropskega prava. Ker presoja vsebine razlogov za zavrnitev vseh ponudb (v kolikor ne gre za domnevne kršitve predstavljenih določil ZJN-2 ali temeljnih načel evropskega prava) ni mogoča, pa se v predmetnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj tudi sicer zgolj "dvomi v utemeljenost, resničnost in izkazanost razloga" za zavrnitev vseh ponudb - za tovrstno presojo namreč ni mogoče najti pravne podlage niti v nacionalnem pravu niti v predpisih skupnostnega prava.

Ob upoštevanju zapisanega je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek z dne 14.11.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15.12.2011


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- IPKOM, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran