018-431/2011 Snaga, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Prevzem in obdelava odpadkov", v sklopu 1 "Ostali kosovni odpadki (20 03 01)" in v sklopu 3 "Biološki odpadki (mešano 20 01 08 z 20 02 01)" v zvezi s pritožbo ponudnika GORENJE SUROVINA, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika SNAGA, d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 22. 12. 2011

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 30. 11. 2011, pod št. JN 04/11.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih z v pritožbenem postopku, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 6. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Prevzem in obdelava odpadkov". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 15. 6. 2011, pod št. objave JN6604/2011.

Naročnik je dne 11. 11. 2011, pod št. JN 04/11, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da v prvem in tretjem sklopu ne izbere nobenega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 11. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika v prvem in tretjem sklopu.

Naročnik je dne 30. 11. 2011, pod št. JN 04/11, izdal sklep, da se vlagateljev zahtevek za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila zavrže, ker vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije. Naročnik meni, da vlagatelj ni izkazal verjetnosti nastanka škode, ki mu je ali bi mu lahko nastala zaradi naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb in ponovitvi razpisa. Vlagatelj v zvezi s tem ne ponudi nobene relevantne trditvene podlage, ampak le pavšalno trdi, da naj bi mu nastala škoda. Vlagatelj tudi ne navede, ali mu je nastala dejanska škoda ali gre zgolj za verjetno škodo, na verjetni izkaz nastanka škode pa ni mogoče sklepati niti iz navedb vlagatelja. Vlagatelj sicer trdi, da naj bi bila naročnikova odločitev v nasprotju z zakonom, kar pa ne zadošča niti za verjetni izkaz nastanka škode. Tudi če bi se vlagateljevi očitki glede domnevnih kršitev naročnika izkazali za utemeljene, ni mogoče sklepati, da bi vlagatelju nastala ali bi mu lahko nastala škoda.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 12. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Uvodoma opozarja, da v zahtevku za revizijo ni predlagal razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila, temveč razveljavitev odločitve naročnika v prvem in tretjem sklopu, ter da naročnik v teh sklopih opravi pregled in ocenjevanje prejetih ponudb ter odda javno naročilo vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal ponudbo. Z izpodbijanim sklepom je naročnik odločil o zahtevku, ki ga vlagatelj ni postavil, oziroma je prekoračil meje zahtevka za revizijo, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Vlagatelj dalje prereka ugotovitve naročnika o tem, da ni izkazal aktivne legitimacije. Navaja, da je naročnik v prvem in tretjem sklopu prejel več ponudb, med njimi tudi vlagateljevo, vendar se je naročnik odločil, da ponudb ne bo pregledoval in ocenjeval, temveč jih bo zavrnil. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedeno odločitev izpodbijal, saj meni, da je neutemeljena in neobrazložena ter posledično v nasprotju z zakonom. Vlagatelj je tako že z navedeno zatrjevano kršitvijo izkazal verjetnost nastanka škode. Naročnik v postopku oddaje naročila še ni odločal o popolnosti ponudb, zato vlagatelj v zahtevku za revizijo ni bil dolžan dokazovati, da bi njegova ponudba bila izbrana kot najugodnejša. Kolikor bi se revizijski očitki vlagatelja izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj bi v tem primeru naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v prvem in tretjem sklopu bila razveljavljena, naročnik pa bi moral izvesti pregled in ocenjevanje ponudb in bi zato obstajala možnost za oddajo naročila vlagatelju.

Naročnik je z vlogo z dne 12. 12. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe ter odstopljene dokumentacije odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini. Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazan nastanek škode ali vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila vsaj verjetno izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je predložil pravočasno ponudbo za prvi in tretji sklop. S tem je izpolnjen prvi od kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik pa vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, nastala ali bi mu lahko nastala škoda, saj vlagatelj ni navedel, ali mu je nastala dejanska škoda ali gre zgolj za verjetno škodo, na verjetni izkaz nastanka škode pa po mnenju naročnika ni mogoče sklepati niti iz navedb vlagatelja. Vlagatelj meni nasprotno, pri čemer najprej opozarja na prekoračitev meja zahtevka za revizijo, dalje pa izpostavi, da je z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev naročnika o zavrnitvi ponudb in kolikor bi se revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj bi v tem primeru naročnikova odločitev bila razveljavljena in bi vlagatelj v primeru pregleda in ocenjevanja ponudb imel možnost pridobitve naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi s pritožbenim očitkom vlagatelja o prekoračitvi meja zahtevka za revizijo po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da vlagatelj utemeljeno opozarja, da je z zahtevkom za revizijo (vloženim dne 24. 11. 2011) predlagal, da naročnik razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v prvem in tretjem sklopu, da prejete ponudbe v navedenih sklopih pregleda in oceni ter javno naročilo odda vlagatelju. Medtem ko je naročnik v izreku sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo (izdanim dne 30. 11. 2011, pod št. JN 04/11) zapisal, da se vlagateljev zahtevek za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila zavrže. Vendar pa iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, vloženega dne 24. 11. 2011, in vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v prvem in tretjem sklopu. Zato odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, kot je bila zapisana v izreku, ne pomeni, da je naročnik prekoračil meje zahtevka za revizijo, saj o zahtevku za revizijo ni vsebinsko odločil, ampak je naročnik zgolj napačno povzel vsebino zahtevka vlagatelja.

Naročnik je v zvezi z navedenim dne 9. 12. 2011 (sicer po vložitvi pritožbe) tudi izdal popravni sklep, da se v izreku sklepa z dne 30. 11. 2011 besedna zveza "za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila" nadomesti z besedno zvezo "za razveljavitev odločitve naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri v sklopih 1 in 3". V obrazložitvi naročnik pojasni, da je pri opisu zahtevka za revizijo v izreku sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo prišlo do očitne pisne pomote, da pa to ne vpliva na vsebino sklepa o zavrženju.

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da vsebina izreka sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, saj je naročnik le napačno povzel vsebino zahtevka za revizijo, zato je v nadaljevanju pristopila k presoji naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 11. 11. 2011, pod št. JN 04/11, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, v katerem je ponudnike obvestil, da v prvem in tretjem sklopu ne izbere nobenega ponudnika. Iz Zapisnika odpiranja ponudbene dokumentacije z dne 5. 9. 2011 je razvidno, da je naročnik v prvem sklopu prejel štiri ponudbe (vključno s ponudbo vlagatelja), v tretjem sklopu pa pet ponudb (vključno s ponudbo vlagatelja). Kot že ugotovljeno, je vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbijal ravnanje (odločitev) naročnika, da v prvem in tretjem sklopu ne izbere nobene ponudbe in s tem povezane razloge, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi obvestila z dne 11. 11. 2011. Vlagatelj je v zvezi s tem v zahtevku za revizijo navajal dejstva in predlagal dokaze, zaradi katerih meni, da je navedena odločitev naročnika neutemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje pritožbenim navedbam vlagatelja, da je vlagatelj z vloženim zahtevkom za revizijo izkazal vsaj možnost nastanka škode zaradi očitanih kršitev naročnika in nasprotuje stališču naročnika, da bi vlagatelj v zahtevku za revizijo moral konkretizirati, ali mu je nastala dejanska škoda ali gre zgolj za verjetno škodo.

Namreč, skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil ali ta zakon, ne določata drugače. Iz navedenega izhaja, da ponudniki z vlaganjem zahtevkov za revizijo izpodbijajo določena ravnanja naročnika, za katera menijo, da predstavljajo kršitve pravil javnega naročanja in katera posegajo oziroma bi lahko bistveno posegala v njihov položaj v postopku oddaje javnega naročila. ZPVPJN pri tem ne zahteva, da bi moral vlagatelj zato, da bi izkazal aktivno legitimacijo, konkretno navesti in dokazati, ali mu je škoda nastala ali gre zgolj za verjetnost nastanka škode.

V konkretnem primeru gre ugotoviti, da bi v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo izpodbijana odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v prvem in tretjem sklopu bila razveljavljena, s tem pa bi se, kolikor bi se naročnik odločil, da prejete ponudbe pregleda in oceni, odprla možnost dodelitve naročila vlagatelju. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da bi javno naročilo v takšnem primeru moralo biti oddano njemu kot najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo. Zatrjevane kršitve bi zato utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 30. 11. 2011, pod št. JN 04/11.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN, odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v povezavi s 75. členom ZPVPJN in prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 12. 2011

Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SNAGA, d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran