018-398/2011 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Obnova velikih garaž, zunanje ureditve in izgradnja nadstrešnice v AC bazi Slovenske Konjice", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 14. 12. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 6. 2011, na portalu javnih naročil, pod št. objave JN 6931/2011, objavil javno naročilo "Obnova velikih garaž, zunanje ureditve in izgradnja nadstrešnice v AC bazi Slovenske Konjice". Dne 5. 10. 2011 je naročnik, pod št. 402-25/11-RPP/BP-103, izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku CM Celje d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Na vlagateljevo zahtevo je dne 14. 10. 2011, pod št. 402-15/2011-00103/2011, naročnik izdal še dodatno obrazložitev svoje odločitve.

Vlagatelj je z vlogo (ev. št. 199/11-KF) z dne 25. 10. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj najprej navaja, da se naročnik niti v dodatni obrazložitvi ni posebej opredelil do izpolnjevanja pogoja izbranega ponudnika pod točkami 5. 1. (a) do (o) razpisne dokumentacije. Dalje trdi, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe ni izpolnjeval pogoja pod tč. 5. 1. (h) razpisne dokumentacije, kjer je naročnik zahteval, da mora imeti ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Izbrani ponudnik je po vlagateljevem mnenju z izjavo o poravnanih obveznostih (Izjava 5) naročnika zavedel, saj predložena izjava ne izkazuje resničnega stanja (vlagatelj naročniku zato predlaga, naj o tem obvesti Ministrstvo za finance ter Državno revizijsko komisijo kot prekrškovni organ). Vlagatelj k zahtevku za revizijo prilaga listine, iz katerih po njegovem prepričanju izhaja, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe več odprtih terjatev do svojih podizvajalcev v različnih postopkih javnega naročanja (navaja pet razpisnih postopkov). Glede na slabe izkušnje z naročniki je vlagatelj sam preveril navedbe o stanju dolga izbranega ponudnika do (dveh) podizvajalcev. O navedenem vlagatelj prilaga dokaze, iz katerih je po njegovem mnenju jasno razvidno, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 11. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi pojasnjuje stanje spornih terjatev svojih (dveh) podizvajalcev in zanika, da bi imel do njih na dan oddaje ponudbe neporavnane zapadle obveznosti.

Naročnik je dne 15. 11. 2011, pod št. 402-25/11-RPP/PK-103-II, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik najprej zavrača trditev, da v dodatni obrazložitvi ni navedel dovolj razlogov za svojo odločitev, saj je tam pojasnil, da je izbrani ponudnik izpolnjeval vse pogoje, kot so podani v točkah 5. 1. (a) do (o) razpisne dokumentacije, kar po naročnikovem mnenju (tudi glede na pavšalno postavljeno vlagateljevo zahtevo) zadostuje. Res je, da se naročnik v dodatni obrazložitvi ni opredeljeval do predloženih dokazil, jih je pa zato posredoval izbranemu ponudniku, da se do njih opredeli ter je opredelitev upošteval pri svoji odločitvi. V zvezi s (prvo) sporno terjatvijo podizvajalca AB se naročnik sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika in k njej priložena dokazila, iz katerih po naročnikovi presoji izhaja, da je terjatev na dan oddaje ponudb sicer res obstajala, vendar še ni zapadla. Naročnik ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati niti (druge) sporne terjatve do podizvajalca, družbe K. Izbrani ponudnik je v svoji izjasnitvi namreč predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je z navedeno družbo sklenil izvensodno poravnavo, ki se nanaša (tudi) na sporno terjatev.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 11. 2011 in z dne 24. 11. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 11. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in kot dokaz priložil še izjavo družbe K. z dne 21. 11. 2011.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku ter v listine, ki sta jih v predrevizijskem in revizijskem postopku predložila vlagatelj in izbrani ponudnik.

Vlagatelj naročniku najprej očita nezakonito postopanje, ker se naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni opredelil do dokazil, ki jih je vlagatelj priložil opozorilu naročnika in zahtevi za dodatno obrazložitev, ter s katerimi je vlagatelj dokazoval, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe neporavnane obveznosti do podizvajalcev, niti naročnik odločitve o oddaji naročila ni spremenil in ni pojasnil preverjanje izpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika.

ZJN-2 v prvem odstavku 79. člena naročniku nalaga obveznost, da po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike (drugi odstavek 79. člena ZJN-2). Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru odločitev o oddaji naročila izdal dne 5. 10. 2011, pod št. 402-25/11-RPP/BP-103, in v njej zapisal, da je prejel štiri ponudbe in da je po pregledu popolnosti ponudb ocenil, da so vse ponudbe popolne in je zato odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu po merilu najnižja cena.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 10. 2011 pri naročniku podal opozorilo, zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zahtevek za vpogled v ponudbe. V vlogi je vlagatelj naročnika med drugim opozoril, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, da ima plačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, k temu pa priložil listinske dokaze. Vlagatelj je naročnika pozval, da odločitev o oddaji naročila spremeni in da podrobno obrazloži odločitev o oddaji naročila, ki bo imela vse z zakonom predpisane elemente, saj iz odločitve ne izhaja, ali je naročnik pri izbranem ponudniku preverjal izpolnjevanje pogoja pod točko 5.1 od a) do o).

Naročnik je dne 14. 10. 2011, pod št. 402-15/2011-00103/2011, izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in v njej pojasnil razlog za izbiro ponudbe izbranega ponudnika (popolnost in najnižja cena). Naročnik je še navedel, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje, ki so navedeni v točkah 5.1 od a) do o), izpolnjevanje posameznega pogoja pa je preverjal na podlagi predloženih dokazil iz ponudbe.

Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določbami ZJN-2, saj je (že) v odločitvi o oddaji naročila jasno predstavil, kaj je bil razlog za zavrnitev ponudbe vlagatelja (višja cena), oziroma prednost ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja (nižja cena). Dejstvo, da naročnik na podlagi opozorila vlagatelja ni spremenil odločitve o oddaji naročila, prav tako ne more predstavljati kršitve, saj je sprememba odločitve o oddaji naročila pravica naročnika, skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2. Morebitne nezakonitosti naročnikovih ugotovitev glede (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika pa vlagatelj lahko uveljavlja v postopku pravnega varstva, skladno z določili ZPVPJN (kar je v konkretnem primeru tudi storil). Ni pa ugotavljanju nezakonitosti naročnikovih ravnanj namenjen institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, saj naročnik z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila ne more spremeniti, ampak jo lahko le dodatno obrazloži (kolikor odločitev ne vsebuje z zakonom določenih razlogov oziroma podatkov). V konkretnem primeru pa je, kot že ugotovljeno, odločitev o oddaji naročila vsebovala razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja. Državna revizijska komisija zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrača.

Med strankama je dalje spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, kljub zatrjevanemu dejstvu vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izkazal ekonomske in finančne sposobnosti v delu, ki se nanaša na plačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Vprašanje izkazovanja ekonomske in finančne sposobnosti ter naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki navedene sposobnosti ne izkažejo, je treba v odprtem postopku presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in 44. člena ZJN-2, ob upoštevanju 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je po 19. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

Izhodišče za določanje ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v šestem odstavku določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot podlaga za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila se lahko upoštevajo le zapadle obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je treba ugotoviti obstoj terjatve in njeno zapadlost. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, zgolj dejstvo, da podizvajalec ni prejel plačila, nujno ne pomeni, da je terjatev tudi zapadla, saj je lahko neplačilo posledica različnih okoliščin, kot na primer zamude podizvajalca pri izvedenih delih, uveljavljanja garancijskih zahtevkov, neizpolnjenih ali nekvalitetno izpolnjenih obveznosti in podobno. V takšnih primerih po mnenju Državne revizijske komisije ne gre za nesporne terjatve, katerih neplačilo bi lahko predstavljalo razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2. Ponudnik (dolžnik) ima namreč lahko za neplačilo terjatve podizvajalcu utemeljene razloge, katere morebiti uveljavlja oziroma ugovarja v sodnem ali drugem postopku. Sprejeti drugačno razlago bi pomenilo, da bi lahko razlog za izločitev ponudnika predstavljal že neplačan fiktiven račun, ki bi ga gospodarski subjekt izdal zgolj z namenom dokazovanja neplačanih zapadlih obveznosti v postopku javnega naročanja.

Ob tem je treba opozoriti, da se lahko Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje dejstev v zvezi z obstojem terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti. Ne more pa se spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oziroma ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oziroma razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja zgolj obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o (nesporno) neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika.

Naročnik je v obravnavanem primeru pogoj iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 zapisal v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 5. (Pogoji za udeležbo ponudnika na javnem razpisu) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), podtočki 5.1(h), ki se je glasila:

"Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. V zvezi z navedenim morajo ponudniki v ponudbi priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano Izjavo 5 v Poglavju 10. Sposobnost, da imajo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja."

Med strankama ni sporno dejstvo, ki ga ugotavlja tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika z dne 9. 8. 2011, da je slednji za izpolnjevanje navedenega pogoja predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano Izjavo 5, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija resničnost vsebine navedene izjave in zatrjuje, da izbrani ponudnik izkazuje neplačane obveznosti do dveh podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, in sicer do podizvajalca AB v znesku 12.986,82 EUR iz javnega naročanja "Ureditev fontane in javne razsvetljave v parku Rogaška Slatina" in do družbe K v znesku 17.086,66 EUR iz javnih naročil "Cesta Gornji grad Kamnik", "Cesta Lokovica", "Predor Ločica na AC Trojane - Vransko" in "Pletovarje na AC Dramlje - Sl. Konjice".

Državna revizijska komisija v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja najprej ugotavlja, da je ob upoštevanju dejstva, da se je rok za oddajo ponudb iztekel dne 9. 8. 2011, ko je izbrani ponudnik tudi predložil ponudbo naročniku, izpolnjevanje pogoja treba ugotavljati na dan 9. 8. 2011 in ne na dan 10. 8. 2011, kot to zmotno navaja vlagatelj.

V zvezi z obveznostmi do podizvajalca AB Državna revizijska komisija iz listin, ki jih vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo, ugotavlja, da je podizvajalec izbranemu ponudniku dne 3. 6. 2011 izdal račun št. 007/2011, za znesek 12.986,82 EUR, z rokom zapadlosti 45 dni. Navedeni znesek izvira iz plačila končne situacije, po pogodbi št. 81-00/2011-CMC, na podlagi katere sta se podizvajalec AB in izbrani ponudnik dogovorila, da bo podizvajalec izvedel sanacijska dela fontane za izvajalca pri javnem naročilu "II. faza obnove zdraviliškega parka - 1. sklop: Ureditev fontane in javne razsvetljave". Prav tako gre ugotoviti, da je podizvajalec AB z dopisom z dne 16. 8. 2011 obvestil pristojni davčni urad, da izbrani ponudnik ni poravnal navedenega računa do dneva zapadlosti, dne 18. 7. 2011 in da mu je zato podizvajalec dne 4. 8. 2011 poslal opomin, vendar pa izbrani ponudnik računa ni poravnal niti v dodatnem roku.

Izbrani ponudnik ne zanika obstoja navedene terjatve, vendar pa opozarja, da terjatev na dan oddaje ponudbe še ni zapadla, ker je izbrani ponudnik račun št. 007/2011 z dopisom z dne 13. 6. 2011 zavrnil. Zato ima račun kasnejšo valuto, in sicer dne 23. 8. 2011. Izbrani ponudnik prilaga tudi listini, dopis o zavrnitvi računa in izpis odprtih postavk, iz katerih izhaja, da je izbrani ponudnik račun št. 007/2011 pisno zavrnil v celoti, ker ni bilo priloženih prilog, valuta terjatve po izpisu odprtih postavk izbranega ponudnika pa je dne 23. 8. 2011.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je vlagatelj obstoj terjatve izbranega ponudnika do podizvajalca AB v predhodnem postopku javnega naročanja dokazal, vendar pa bi, zaradi zavrnitve računa s strani izbranega ponudnika, po mnenju Državne revizijske komisije, lahko bila sporna zapadlost terjatve na dan 9. 8. 2011. Čeprav zavrnitev računa nima pravnih učinkov v smislu, da dokazuje, da terjatev ne obstoji ali da terjatev ni zapadla (tako kot tudi izdani račun (še) ne dokazuje, da terjatev obstoji in da je zapadla), pa je treba v konkretnem primeru ravnanje izbranega ponudnika, ki je plačilo računa zavrnil (sicer zato, ker ni bilo priloženih prilog), šteti najmanj kot nestrinjanje z izdanim računom in posledično tudi z njegovim plačilom. Izbrani ponudnik namreč v konkretnem primeru po mnenju Državne revizijske komisije ni mogel nesoglasja z izdanim računom izraziti drugače, kot da račun zavrne. Podizvajalec namreč ni sprožil sodnega postopka za izterjavo terjatve, v katerem bi lahko izbrani ponudnik terjatvi oziroma njenemu plačilu v roku, ki je bil naveden v računu ugovarjal in bi zato nastal (sodni) spor o obstoju oziroma plačilu terjatve med strankama.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj zgolj z izdanim računom in obvestilom pristojnemu davčnemu uradu ni uspel izkazati, da je izbrani ponudnik na dan 9. 8. 2011 imel neplačane in zapadle obveznosti do podizvajalca AB in je treba s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrniti.

V zvezi s terjatvami družbe K. Državna revizijska komisija iz listin, ki jih je predložil vlagatelj zahtevku za revizijo, ugotavlja, da je družba K. izbranemu ponudniku izdala račun št. 252/2010, dne 10. 11. 2010, za znesek 12.890,23 EUR in z valuto 9. 1. 2011 (pri čemer je na računu označeno: "10.123,98 na dan 10. 8."), iz javnega naročanja "Predor Ločica na AC Trojane - Vransko in Pletovarje na AC Dramlje - Sl. Konjice" in račun št. 267/2010, dne 25. 11. 2010, za znesek 5.523,00 EUR in z valuto 24. 1. 2011, iz javnega naročanja "Cesta Lokovica". Družba K. je vlagatelju po elektronski pošti še sporočila, da ji je na dan 10. 8. 2011 izbrani ponudnik dolgoval znesek 17.086,66 EUR, ki je že zapadel.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenimi listinami najprej ugotavlja, da je vlagatelj dokazoval zgolj terjatvi po računu št. 252/2010 in št. 267/2010, medtem, ko glede računa št. 65/2011 iz javnega naročanja "Cesta Gornji grad Kamnik", ni predložil nobenih dokazov. Dalje gre ugotoviti, da znesek 17.086,66 EUR predstavlja seštevek zneskov po računih št. 252/2010 (v preostali višini 10.123,98 EUR), št. 267/2010 (v višini 5.523,00 EUR) in št. 65/2011 (v višini 1.439,68 EUR).

Izbrani ponudnik obstoju navedenih terjatev ne ugovarja, vendar pa navaja, da je z družbo K. dne 28. 7. 2011 sklenil Dogovor o izvensodni poravnavi in dne 2. 8. 2011 Dodatek k dogovoru o izvensodni poravnavi, ki vključujeta tudi sporne terjatve. Z dogovorom sta po mnenju izbranega ponudnika stranki sporazumno dogovorili roke, obroke in način poravnave dolga, kar pomeni, da se je odložila tudi zapadlost terjatve.

Državna revizijska komisija po vpogledu v navedeni dogovor in dodatek ugotavlja, da sta se izbrani ponudnik in družba K. v zvezi s terjatvami po računih št. 252/2010 in 267/2010, ki sta bili tudi predmet izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. VL 73595/2011 in v zvezi s terjatvijo po računu št. 65/2011 (v znesku 1.439,68 EUR, z valuto 28. 6. 2011) in po računu št. 125/2011 (v znesku 161,80 EUR, z valuto 19. 8. 2011), dogovorila, da bo izbrani ponudnik (dolžnik) skupni dolg v višini 23.529,83 EUR poravnal v naslednjih obrokih, rokih in na naslednji način: 1. obrok v višini 7.300,00 EUR do dne 2. 8. 2011 z nakazilom na TRR družbe K. (upnika), 2. obrok v višini 7.300,00 EUR do dne 6. 9. 2011 z nakazilom na TRR upnika in 3. obrok v višini 8.929,83 EUR do dne 4. 11. 2011 z nakazilom na TRR upnika. V dogovoru sta se stranki tudi sporazumeli, da se upnik zaveže po podpisu dogovora pri sodišču nemudoma vložiti umik izvršbe. Izbrani ponudnik je predložil še izpisek elektronskega plačilnega naloga o plačilu prvega obroka v znesku 7.300,00 EUR, dne 2. 8. 2011.

Državna revizijska komisija iz vsebine dogovora o izvensodni poravnavi in dodatka k tej poravnavi ocenjuje, da sta se stranki s tem, ko sta dogovorili terminski plan plačila zapadlih terjatev, s konkretnimi datumi in zneski, dejansko sporazumeli o novem roku in obročnem plačilu terjatev.

Namen (izvensodne) poravnave kot pogodbe materialnega prava, skladno z določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s sprem., v nadaljevanju: OZ), namreč je, da stranki, med katerima je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekineta spor oziroma odpravita negotovost in določita svoje vzajemne pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Popustitev je med drugim lahko v delni ali popolni pripoznavi kakšnega zahtevka druge stranke ali v odpovedi kakšnemu svojemu zahtevku, v prevzemu kakšne nove obveznosti; v zmanjšanju obrestne mere; v podaljšanju roka; v privolitvi v delna odplačila; v dani pravici do odstopnine (1051. člen OZ).

Ker sta stranki v konkretnem primeru izrecno soglašali in izrazili voljo, da se poravnata in v ta namen dogovorita (daljše) roke in obročno plačilo terjatev, po mnenju Državne revizijske komisije, ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da bi moral izbrani ponudnik za izkazovanje pogoja terjatve poravnati skladno s prvotno dogovorjenimi roki.

Dejstvo, katerega izpostavlja vlagatelj v vlogi z dne 21. 11. 2011, da naj bi bila družba K. prisiljena k podpisu dodatka k dogovoru, ker naj bi predstavnik izbranega ponudnika dne 8. 11. 2011 pogojeval plačilo že zapadlih odprtih terjatev s podpisom dodatka dogovora in da naj bi dodatek bil podpisan dne 8. 11. 2011 in ne dne 2. 8. 2011 (o čemer vlagatelj prilaga izjavo zastopnice družbe K. z dne 21. 11. 2011), pa ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku. Kolikor namreč družba K. pri podpisu dodatka in pri datumu njegovega podpisa morebiti ni izrazila prave volje, potem lahko navedeno izpodbija kvečjemu pred sodiščem splošne pristojnosti, saj Državna revizijska komisija ni pristojna za obravnavanje sporov iz civilnopravnih razmerij in s tem povezanih napak volje.

Ker iz izpiska elektronskega plačilnega naloga o plačilu izhaja, da je izbrani ponudnik prvi obrok v znesku 7.300,00 EUR, poravnal skladno z dodatkom k dogovoru, dne 2. 8. 2011 (kar je potrdila tudi družba K. v izjavi z dne 21. 11. 2011), naslednji obrok pa je zapadel po 9. 8. 2011 (in zato datumi plačila nadaljnjih obrokov za presojo izpolnjevanja pogoja niso relevantni), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je izbrani ponudnik na dan 9. 8. 2011 imel neplačane zapadle obveznosti do družbe K. kot podizvajalca iz postopkov javnega naročanja in je treba revizijske navedbe tudi v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno ter jo na tej podlagi izbral kot najugodnejšo. Zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 12. 2011


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana
- CM Celje d.d., Lava 42, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran