018-381/2011 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Operacijska miza za travmo in ortopedijo", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik) dne 12. 12. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 6. 2011 izdal Sklep o začetku oddaje javnega naročila "Operacijska miza za travmo in ortopedijo". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 6. 6. 2011, pod št. objave JN6054/2011.

Naročnik je, glede na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-308/2011-2, dne 10. 10. 2011, pod št. JN-09-02/2011, izdal novo Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku MEDICOENGINEERING, d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 10. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Navaja, da njegova ponudba v celoti izpolnjuje naročnikove zahteve, podrejeno pa, da naj se pri presoji nepopolnosti ponudbe vlagatelja v tem delu vpogleda tudi v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je namreč ravnal neenakopravno, s tem ko je, kljub istovrstnim nepravilnostim v ponudbi izbranega ponudnika, odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku. Vlagatelj dalje navede, v katerih delih ponujena operacijska miza izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, pri čemer izpostavi, da je izbrani ponudnik v tem delu ponudbo označil kot poslovno skrivnost, zato vpogled v ta del ponudbe ni bil možen. Vlagatelj navede, da izbrani ponudnik domnevno ponuja operacijsko mizo in operacijsko ploščo proizvajalca M., z oznako M. 1180.01CO, pri kateri se z vzdolžnim pomikanjem plošče spreminja tudi višina plošče, kar ni skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Dalje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik domnevno ponuja transporter proizvajalca M., z oznako 1180.61X0, ki ne izpolnjuje pogoja premikanja vozička v vse smeri, ker je sestavljen z dvema vrtljivima kolesoma in dvema kolesoma, ki sta fiksno pritrjena na ogrodje vozička. Ponujeni transporter se zato lahko pomika naprej in nazaj, ne pa lateralno (levo in desno). Transporter pa tudi ne izpolnjuje pogoja čiščenja v dezinfekcijski komori. Iz navodil za uporabo proizvajalca namreč izhaja, da lahko v primeru mehanskega čiščenja oziroma dezinfekcije pride do poškodbe opreme. Vlagatelj še navede, da izbrani ponudnik domnevno ponuja karbonsko ploščo in adapter proizvajalca M., z oznako 1150.72A0, ki je neustrezen, ker ni povsem karbonski in ker ni prečna plošča, temveč prečni adapter z valjem v sredini. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled le v skupno ceno izbranega ponudnika, ne pa v količine in cene na enoto, kar predstavlja javni podatek in je zato ravnal nezakonito.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 27. 10. 2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da se operacijska plošča ne sme dvigovati pri vzdolžnem pomiku. Dalje izpostavlja, da vlagatelj napačno domneva, da je izbrani ponudnik ponudil transporter proizvajalca M., z oznako 1180.61X0. Ponujen je namreč transporter proizvajalca M., z oznako 1180.64B0, pri katerem se voziček premika tudi lateralno, torej so kolesa vrtljiva v vse smeri, Transporter pa je tudi pralen v dezinfekcijski komori. Enako izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj zgolj predvideva, da je ponujen adapter proizvajalca M., z oznako 1150.72A0, saj je ponujen drugačen dodatek k operacijski mizi, kar je naročnik dopustil z odgovorom na portalu javnih naročil dne 5. 7. 2011.

Naročnik je dne 3. 11. 2011, pod št. JN-09-14-01/2011 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pojasni, da je skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-308/2011-2, ponovno preveril prejete ponudbe in pri tem ugotovil, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, ponudba izbranega ponudnika pa je popolna. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na izpolnjevanje tehničnih zahtev ponujene opreme izbranega ponudnika, naročnik povzame navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 27. 10. 2011. V zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika pa naročnik izpostavi, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil Sklep o varovanju poslovne skrivnosti, zato je naročnik dovolil vlagatelju le, da je vpogledal v ponudbo (OBR-3), v katerem je navedena ponudbena vrednost. Naročnik meni, da je ravnal zakonito, saj je predmet javnega naročila operacijska miza in ne posamezne postavke.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 11. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 23. 11. 2011 pojasnil izpolnjevanje določenih tehničnih zahtev v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku ter v listine, ki sta jih predložila vlagatelj in izbrani ponudnik v predrevizijskem postopku. Pri odločitvi je upoštevala tudi pojasnilo naročnika z dne 23. 11. 2011.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilu najnižja cena ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, ocenil za neprimerno, ker ni izpolnila določenih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, in jo zato kot nepopolno izločil iz postopka. Naročnik je namreč, skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-308/2011-2, moral postopek preverjanja in ocenjevanja ponudb ponoviti, pri tem pa upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer vztraja, da v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve, vendar pa glede tega ne navede nobenih dejstev in ne ponudi nobenih dokazov. Državna revizijska komisija opozarja na določbo 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Podoben zaključek gre napraviti tudi na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopku. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z očitano kršitvijo ne navaja nobenih dejstev in ne predlaga nobenih dokazov, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati naročnikovih kršitev v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in v zvezi s tem neenakopravno obravnavo ponudbe vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika, in sicer prav tako v delu izpolnjevanja tehničnih zahtev ponujene opreme, Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso, ocenjuje, da je vlagatelju potrebno priznati aktivno legitimacijo za presojo navedenih kršitev. Naročnik mora namreč skladno z 9. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala revizijske očitke, s katerimi vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da ponujena oprema izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, kar je bilo tudi podlaga za oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku presojati z vidika drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je po 20. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Popolna ponudba mora torej izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Vlagatelj naročniku najprej očita, da je v ponudbi izbranega ponudnika neustrezno upošteval izpolnjevanje naslednje tehnične zahteve, ki jo je naročnik zapisal v poglavju C) razpisne dokumentacije (Specifikacija zahtev naročnika), točki 1.1 Opis operacijski steber, Lastnosti operacijske mize:

"Vzdolžni pomik: min 350 mm."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v del ponudbe izbranega ponudnika, iz katerega je razvidno, katero opremo izbrani ponudnik ponuja, in sicer iz razloga, ker je izbrani ponudnik te podatke označil za poslovno skrivnost. Ker vlagatelj v zvezi s tem ni zatrjeval kršitev naročnika, se Državna revizijska komisija glede zakonitosti naročnikovih ravnanj v tem delu ni spuščala v vsebinsko presojo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izhaja iz domneve, da je izbrani ponudnik ponudil operacijsko mizo in operacijsko ploščo proizvajalca M., z oznako M. 1180.01C0. Pri navedeni operacijski plošči se po navedbah vlagatelja z vzdolžnim pomikanjem spreminja tudi višina operacijske plošče, kar po mnenju vlagatelja ni skladno z razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da je izbrani ponudnik ponudil operacijsko mizo in operacijsko ploščo proizvajalca M., z oznako M. 1180.01C0. Navedeno izhaja tudi iz ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik in izbrani ponudnik prav tako ne nasprotujeta trditvi vlagatelja, da se z vdolžnim premikanjem operacijska plošča dviguje.

Vendar pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval oziroma prepovedal, da operacijska plošča ne bi smela spreminjati višine pri vzdolžnem pomiku, zaradi česar je treba zaključiti, da, četudi se ponujena operacijska plošča pri vzdolžnem pomiku dviguje, navedeno ne pomeni, da operacijska miza ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Pri presoji primernosti ponujene opreme se namreč lahko upoštevajo le tiste tehnične specifikacije, kih jih naročnik predhodno zahteva v razpisni dokumentaciji. Tehnične specifikacije so namenjene temu, da naročnik zapiše tiste (minimalne) lastnosti, ki jih mora predmet javnega naročila zagotavljati. Kolikor naročnik pri posamezni tehnični zahtevi ne zapiše določenih omejitev ali prepovedi, po oceni Državne revizijske komisije tehničnih zahtev ni mogoče presojati z upoštevanjem (nezapisanih) omejitev ali prepovedi.

Ker je naročnik v okviru zahtevanih lastnosti operacijske mize zahteval le, da mora biti zagotovljen vzdolžni pomik min 350 mm, v zvezi s tem pa ni prepovedal, da se plošča pri vzdolžnem pomiku ne bi smela dvigovati, Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača revizijske očitke vlagatelja, da je zaradi dvigovanja operacijske plošče pri vzdolžnem pomiku ponujena operacijska miza izbranega ponudnika neustrezna.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da domnevno ponujeni transporter za operacijske plošče izbranega ponudnika, proizvajalca M., z oznako 1180.61X0, ne izpolnjuje naslednjih tehničnih zahtev iz točke 1.3 Transporter za operacijske plošče:

- "Omogočeno mora biti premikanje vozička v vse smeri.
- Omogočeno mora biti čiščenje v dezinfekcijski komori."

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da naročnik in izbrani ponudnik utemeljeno ugovarjata, da izbrani ponudnik ni ponudil transporterja proizvajalca M., z oznako 1180.61X0, ampak transporter proizvajalca M., z oznako 1180.64B0. Zaradi navedenega so vse nadaljnje navedbe in predlagani dokazi vlagatelja v tem delu brezpredmetni, saj se nanašajo na opremo, ki je izbrani ponudnik ni ponudil. Vlagatelj pa tudi potem, ko se je s prejemom odločitve naročnika o zahtevku za revizijo dejansko seznanil, kateri transporter izbrani ponudnik ponuja, v nadaljnjem postopku ni zatrjeval, da ponujeni transporter proizvajalca M., z oznako 1180.64B0, morebiti ne izpolnjuje zgoraj navedenih tehničnih zahtev.

Državna revizijska komisija je ne glede na navedeno od naročnika zahtevala, da pojasni, kje v ponudbi izbranega ponudnika oziroma priloženih prospektih je razvidno izpolnjevanje zgoraj navedenih tehničnih zahtev.

Naročnik je v zvezi z zahtevo po premikanju vozička v vse smeri v priloženem prospektu "A class of its own M. or table system", na strani 18 in 19, označil in pojasnil, da je ponujeni transporter varno in enostavno vodljiv, da ima niz nastavitev koles, in sicer "tracking" kolesa (srednja dva od šestih) za stabilno vožnjo naprej in nazaj, štiri vrtljiva kolesa za lateralno pomikanje (sproščeni se vrtijo v vse smeri) ter možnost blokade za varno parkiranje transporterja. Vse različne nastavitve se enostavno in ergonomsko nastavljajo z nožnim pedalom. V zvezi z zahtevo po čiščenju v dezinfekcijski komori pa je naročnik v istem prospektu označil in pojasnil, da je ponujen transporter izdelan iz nerjaveče zlitine, vsi deli so mehanski ter pralni v dezinfekcijski komori.

Ker Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik dovolj prepričljivo pojasnil, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da ponujeni transporter proizvajalca M., z oznako 1180.64B0, izpolnjuje sporni tehnični zahtevi, je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 1.4 Dodatni segmenti in dodatki za ortopedijo, ki se je glasila:

"Enodelna karbonska plošča (segment), karbonski segment naj bo naslednjih dimenzij: 1200 mm (+/- 15 %) x 500 mm (+/- 10 %) +/- 10 %. Opremljena je naj s prečno povsem karbonsko ploščo, ki mora omogočati pritrditev stranskih šin na obeh straneh segmenta, vključno z dvema stranskima šinama."

Vlagatelj tudi v tem delu izhaja iz domneve, da je izbrani ponudnik ponudil karbonsko ploščo in adapter proizvajalca M., z oznako 1150.72A0, za katerega je vlagatelj prepričan, da ni ustrezen, ker ni povsem karbonski in ni prečna plošča, temveč prečni adapter z valjem v sredini.

Kot to izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika in na kar opozarjata tako naročnik kot izbrani ponudnik, adapter proizvajalca M., z oznako 1150.72A0, ni bil predmet ponudbe izbranega ponudnika. Zato so tudi v tem delu brezpredmetne nadaljnje navedbe in predlagani dokazi vlagatelja, da adapter ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije.

Dalje gre pritrditi naročniku v tem, da je v zvezi s citirano zahtevo iz razpisne dokumentacije bilo postavljeno naslednje vprašanje potencialnega ponudnika in odgovor naročnika:

Vprašanje:
"V zahtevi "Wilson frame" ki se uporablja pri pozicioniranju pacijenta pri operacijah hrbtenice. Mora biti popolnoma radiotranslucenten in omogoča uporabo skupaj z enodelno karbonsko ploščo ter transportni kovček za shranjevanje Wilson frama" Zahteva je diskriminatorna in je rešitev proizvajalca Trumpf. Za pozicioniranje pacienta na tak način anastezist nima dostopa do ustne odprtine pacienta, nima vizuelne kontrole zenic in lahko pride do dekubitusa obrazne površine ter ne omogoča estenzije vratnih vretenc.

Sprašujemo, ali lahko namesto Wilson frame, enodelne karbonske plošče in kovčka za wilson frame kot ustrezno ponudimo dodatek za operacijo pacienta na hrbtenici, kateri se priključi na katero koli stran sedežne ali prve hrbtne plošče, omogoča nastavitev za različne velikosti tako otrok kot odraslih po širini in dolžini, omogoča celo aksialno rotacijo pri skoliozah, je popolnoma radiotranslucentno 360 stopinj, ima shranjevalni transportni voziček, omogoča FLEX ( odprta vretena ) pozicijo za osteotomijo, discektomijo & laminektomija ter omogoča REFLEX ( zaprta vretena ) pozicijo za fusion ali spondylostezo. Prav tako ima nastavljivo držalo za glavo z odprtino za anastezijsko cev, ogledalo za vizualno opazovanje s strani anastezijsta, možnost trakcije vratnih vreten in se po uporabi shrani na vozičku ter odstrani.

Prosimo za nedvoumen odgovor z DA ali NE na zastavljeno vprašanje."

Odgovor naročnika:
"Da."

Iz navedenega odgovora naročnika izhaja, da je naročnik namesto enodelne karbonske plošče, katera je bila zahtevana v okviru dodatnih segmentov in dodatkov za ortopedijo, dopustil drugačno, enakovredno rešitev, in sicer dodatek za operacijo pacienta na hrbtenici z lastnostmi, ki so navedene v citiranem vprašanju potencialnega ponudnika.

Naročnik je v zvezi z izpolnjevanjem sporne tehnične zahteve pojasnil, da je izbrani ponudnik ponudil novo razvit dodatek z oznako 1007.22A0, kar je razvidno iz priloženega prospekta "Operating table accessories for orthopaedic surgery", na strani 6 in 7. Navedeni dodatek enakovredno nadomesti zahteve po enodelni karbonski plošči, Wilson frame in kovček za Wilson frame.

Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu ocenjuje, da ni razlogov, da bi naročnik moral ugotoviti, da ponujeni dodatek izbranega ponudnika ne zagotavlja tehničnih lastnosti, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji in je zato treba revizijske navedbe vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še kršitve naročnika, povezane z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Meni, da je naročnik kršil drugi odstavek 22. člena ZJN-2, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v količine in cene na enoto.

Naročnikovo ravnanje v tem delu je treba presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. ZJN-2 v 8. členu (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki naročanja po ZJN-2 pa so javni. Medtem, ko se omenjeno načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, vprašanje varstva podatkov ter vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov ureja 22. člen ZJN-2. Določba šestega odstavka 22. člena ZJN-2 določa, da je po datumu oddaje naročila celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila.

Vendar pa določba 22. člena ZJN-2 naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne. Tako mora naročnik na primer zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost, varovati pa mora tudi podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ali kakšnim drugim zakonom, tajni (prvi odstavek 22. člena ZJN-2).

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem., v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Tako na primer ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

V konkretnem primeru med strankama ni spora o tem, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v del ponudbe, v katerem je izbrani ponudnik navajal količine in cene za posamezne dele ponujene operacijske mize in da je naročnik tako ravnal zato, ker je izbrani ponudnik v ponudbi predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti. Navedeno izhaja tudi iz Zaznamka o vpogledu v ponudbe z dne 17. 10. 2011.
Državna revizijska komisija po vpogledu v sklep o varovanju poslovne skrivnosti ugotavlja, da je izbrani ponudnik navedel, da poslovno skrivnost predstavljajo tudi finančno ovrednotena specifikacija ponudbe, predračuni, popusti, kalkulativne osnove za določitev cene in enotne cene ter analize cen. Kolikor torej upoštevamo pravilo iz prvega odstavka 22. člena ZJN-2, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker vlagatelju ni dovolil vpogleda v navedene podatke, saj je naročnik spoštoval voljo izbranega ponudnika, da ti podatki zanj predstavljajo (subjektivno) poslovno skrivnost.

Državna revizijska pa hkrati ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati niti kršitve drugega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da so, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe.

Kot namreč izhaja iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, je predmet javnega naročila nabava operacijske mize za travmo in ortopedijo, s tehničnimi lastnostmi, ki jih je naročnik opisal v poglavju C) Specifikacija zahtev naročnika. Naročnik je v okviru obrazca Ponudbe (OBR-3) od ponudnikov zahteval, da vpišejo ceno na enoto brez DDV ter vrednost z DDV, pri čemer enoto predstavlja 1 kos operacijske mize za travmo in ortopedijo. Enoto v obravnavanem primeru torej predstavlja 1 kos operacijske mize in ne njeni sestavni deli. Naročnik je v specifikacijah sicer navedel, katere posamezne sestavne dele mora operacijska miza vsebovati in kakšne količine (na primer 1 komad operacijski steber, 2 komada osnovna operacijska plošča, 2 komada transporterja za operacijske plošče itd.), vendar pa ti deli ne predstavljajo postavke cen na enoto, saj naročnik od ponudnikov ni zahteval, da navedejo ceno za posamezne sestavne dele.

Izbrani ponudnik je obrazcu ponudbe sicer priložil še svojo ponudbo (česar naročnik ni zahteval, ampak je zgolj dopustil kot možnost), v kateri je navedel vrednosti določenih sestavnih delov operacijske mize. Vendar pa, glede na predhodne ugotovitve, da sestavni deli ne predstavljajo postavk ponudbe in posledično tudi ne vrednosti posameznih postavk v smislu drugega odstavka 22. člena ZJN-2, ampak predstavljajo zgolj strukturo (analizo) cene, ki jo je oblikoval izbrani ponudnik po svoji volji, ti podatki po oceni Državne revizijske komisije ne predstavljajo po zakonu javne podatke. Zato naročniku ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 22. člena ZJN-2, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v te podatke.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov za takso za predrevizijski in revizijski postopek. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12. 12. 2011

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota
- MEDICOENGINEERING, d.o.o., Prevale 1, Trzin
- MOLLIER, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran