018-340/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010", ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.12.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 20.9.2011 se ugodi tako, da se razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in sicer pod objavo na Portalu javnih naročil št. JN5742/2011, z dne 31.5.2011.

2. Vloga z dne 3.10.2011 za priglasitev intervencije se zavrne.

3. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 2.480,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora vsebovati:
- navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
- navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
- opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
- opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in
- opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" oddal po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4594/2010, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010, št. JN674/2011, z dne 21.1.2011 in objavo št. JN2278/2011, z dne 10.3.2011, št. JN5742/2011, z dne 31.5.2011, št. JN6452/2011, z dne 13.6.2011, št. JN6623/2011, z dne 16.6.2011, št. JN6880/2011, z dne 22.6.2011, št. JN7238/2011, z dne 30.6.2011, št. JN7499/2011, z dne 6.7.2011.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj z vlogo z dne 20.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se razveljavi razpisna dokumentacija v točki 4.3 (II. del) na strani 7 v delu, ki se nanaša na fiksne cene in njihovo usklajevanje z indeksom cen življenjskih potrebščin, nadalje naj se razveljavi razpisna dokumentacija pod točko 8 (VI. del) in sicer "Dodatna pojasnila", sprotna opomba št. 8 (str. 85) in naj se razveljavi razpisna dokumentacija v točki 5.2.1 (VI. del) na str. 75 v delu prvega odstavka, ki se glasi: " â?? in izdelani z ločljivostjo tiskanja najmanj 400 dpl." ter v Prilogi št. II/4 (II. del), in sicer v prvem odstavku, tako da se razveljavi besedilo v oklepaju "razen tiskarske tehnologije za grbe ne registrskih tablicah z ločljivostjo 400 dpl", ter predlaga, da se mu povrne stroške postopka. Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek s sklepom št. 430-586/2010/166 (1514-02) z dne 3.10.2011 zavrnil. Vlagatelj pojasnjuje, da iz 4.3 II. dela razpisne dokumentacije izhaja, da morajo biti cene izražene v evrih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene. Cene morajo biti fiksne za obdobje najmanj 12 mesecev od datuma sklenitve pogodbe. Po poteku tega obdobja pa se lahko cene usklajujejo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, vendar ko ta preseže 4 %, pri čemer je izhodišče za izračun indeksa indeks, ki je uradno objavljen po zadnji spremembi cen. V deležu cene predmetnega javnega naročila velik del cene predstavljajo naslednji elementi: aluminij, delo in transportni stroški. Nobeden od omenjenih elementov po vlagateljevih navedbah nima povezave z indeksom življenjskih potrebščin, ki ga kot način usklajevanja predvideva točka 4.3 II. dela razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da ima aluminij borzno ceno in da se je ta v zadnjih desetih letih povišala za 73,90%, medtem ko so se v desetletnem obdobju povprečne mesečne bruto plače, s tem pa tudi strošek dela, povečale za 74,28%, maloprodajne cene dizelskega goriva so se v desetletnem obdobju povečale za 93,44%. Indeks cen življenjskih potrebščin je bil v času od 1.6.2001 do 31.5.2011 141,7, kar pomeni, da so se cene življenjskih potrebščin v obdobju zadnjih desetih let povišale za 41,70%. Glede na navedene okoliščine in upoštevaje dejstvo, da je trajanje izvajanja predmeta javnega naročila 10 let, potencialni ponudniki sprememb pri izdelavi ponudbe ne morejo upoštevati, saj s sklenitvijo pogodbe nase prevzemajo nesorazmeren riziko. Vendar način indeksacije za vlagatelja ne bi bil sporen, če bi se naročnik odločil za krajši čas trajanja izvajanja javnega naročila, ker pa se je naročnik odločil za čas izvajanja javnega naročila na 10 let, bi temu ustrezno moral prilagoditi tudi način indeksacije. Poleg tega predvidena indeksacija cene po vlagateljevih navedbah ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila, zato je podana kršitev načela sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija na 85. strani določa, da morajo registrske tablice izkazovati sposobnost kvalitetne izdelave skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije in pri tem izpostavlja, da na podlagi razpisne dokumentacije ni mogoče objektivno sklepati o zahtevah deformiranosti ali zvitosti registrskih tablic, saj nikjer niso določene morebitne tolerance oz. kriterij zvitosti oz. deformiranosti. Zato tudi določilo, da morajo registrske tablice izkazovati sposobnost kvalitetne izdelave skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije v smislu, da tablice ne smejo biti v nobeni smeri deformirane ali zvite, pri čemer si naročnik pridržuje pravico, da v primeru izkazane potrebe, od ponudnika zahteva predložitev dokazil za izkazovanje zahtevanega, naročniku omogoča, da iz postopka izbire samovoljno in arbitrano izloči ponudnike. Vlagatelj pojasnjuje, da so deformacije oz. notranje napetosti materiala pri večjih dimenzijah registrskih tablic veliko bolj izrazite. Glede na dejstvo, da se vtiskovanje registrskih tablic vrši v dveh fazah (vtiskanje robov in vtiskovanje znakov) in da so znaki na registrski tablici neenakomerno porazdeljeni, so notranje napetosti prav tako neenakomerno razporejene, kar za posledico predstavlja deformacijo registrske tablice. V primeru, da bi se obe fazi (vtiskanje robov in vtiskovanje znakov) izvajali istočasno, bi deformacijo sicer omilili, nikakor pa se ji ne bi mogli izogniti. Prav tako bi po vlagateljevih navedbah to pomenilo, da bi dobavitelj registrskih tablic moral razpolagati s toliko vtiskovalnimi orodji, kolikor bi kasneje bilo mutacij registrskih tablic. Glede na dejstvo, da se aluminijasta folija dobavlja v kolutu, da se izrez izvaja v prečni in vzdolžni smeri in da se v pločevino vtiskuje zunanji (zelen) rob registrske oznake in rob grba, je po vlagateljevih navedbah registrsko tablico nemogoče izdelati brez kakršnihkoli deformacij ali zvitosti. Velikost deformacij je odvisna od vrste parametrov in je vrednostno ni mogoče vnaprej napovedati. Ker razpisna dokumentacija naročniku omogoča, da brez vnaprejšnje določitve toleranc deformiranosti oz. zvitosti od ponudnika (lahko tudi zgolj od enega samega) v primeru izkazane potrebe zahteva predložitev dokazil za izkazovanje zahtevanega, posledično pa arbitrarno izločitev potencialnih ponudnikov, je s tem kršen 2. odstavek 37. člena ZJN-2. Vlagatelj v nadaljevanju prav tako izpostavlja, da iz istih razlogov prav tako ni mogoče doseči tudi zahteve po enakomerni globini odtisnjenih znakov in odtisnjenega roba na mestu grba zaradi fizikalnih razlogov. Enakomernost globine vtisnjenih znakov bi lahko po vlagateljevih navedbah dosegli le, če bi se vtiskovanje robov in znakov izvajalo istočasno. To ponovno pomeni, da bi dobavitelj registrskih tablic moral razpolagati s toliko vtiskovalnimi orodji, kolikor bi bilo mutacij registrskih tablic (tablic z individualnim zaporedjem znakov). Razpisna dokumentacija na strani 70 po vlagateljevih navedbah sicer določa razpone glede globine vtiska registrske oznake, ampak ti razponi ob hkratnem določilu sprotne opombe št. 8 na 85. strani razpisne dokumentacije, da mora biti globina odtisnjenih znakov na registrski tablici enakomerna, ne predstavljajo določitve toleranc glede enakomernosti, ampak zgolj globino vtiska. Ker zaradi fizikalnih in tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti enake globine odtisnjenih znakov, ki jih je vlagatelj natančno opisal, naročnik pa si v razpisni dokumentaciji pridržuje pravico, da v primeru izkazane potrebe od ponudnika zahteva predložitev dokazil za enakomerno globino odtisnjenih znakov, ki pa je objektivno ni mogoče doseči, je naročniku omogočena arbitrarna izločitev posameznih ponudnikov, zaradi česar je kršen drugi odstavek 37. člena ZJN-2. Prav tako pa je po vlagateljevih navedbah nejasna sprotna opomba št. 8 na strani 85 razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija v omenjeni opombi določa, da morajo registrske tablice izkazovati sposobnost kvalitetne izdelave skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, in sicer tako, da mora biti zagotovljena združljivost retroodsevnih folij in tiskalnika. Vlagatelj izpostavlja, da je razpisna dokumentacija nejasna, saj mu ni jasno, kaj pomeni pojem združljivost retroodsevnih folij in uporabljenih barv in kako naj ponudnik v primeru, da bo naročnik od njega zahteval predložitev dokazil za izkazovanje zahtevanega, to dokaže. Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi navedel, da morajo biti grbi in drugi simboli retroodsevni, razen za maskirne registrske tablice Slovenske vojske, in izdelani z ločljivostjo tiskalnika najmanj 400 dpi. Ta razpisni pogoj je po vlagateljevih navedbah v celoti prilagojen digitalni tehniki tiska, s čimer naročnik po vlagateljevih trditvah neutemeljeno omejuje konkurenco, kar prav tako predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 37. člena ZJN-2.
Naročnik je dne 3.10.2011 sprejel sklep št. 430-586/2010/166 (1514-02), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa glede vlagateljevih očitkov o fiksnosti cene poudarja, da je valorizacijo denarnih obveznosti opredelil na podlagi določil Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti. Naročnik pri tem izpostavlja, da na cene pri predmetnem naročilu ne vpliva zgolj ena izstopajoča cena oz. strošek aluminija, temveč skupek vseh stroškov, ki sestavljajo ceno registrske tablice. Pri tem naročnik izpostavlja, da je Državna revizijska komisija domnevno sporno določilo razpisne dokumentacije že presojala. Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na opombo na strani 85 razpisne dokumentacije, naročnik pojasnjuje, da je naročnik navedeno opombo dodal iz razloga, da je potencialne ponudnike dodatno opozoril na zahteve, ki so sicer upoštevajoč predmet naročila s tehničnega vidika logične oz. ne predstavljajo nobenih novih dodatnih zahtev, temveč zgolj opozarjajo. Omenjeno opombo je naročnik dodal upoštevaje dejstvo, da je takšne pomanjkljivosti oz. nejasnosti ugotovil v vlagateljevi ponudbi tekom pregleda in analize ponudb, ter z namenom, da bi se ponudniki v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila izognili enakim pomanjkljivostim. V nadaljevanju naročnik prav tako zavrača vlagateljeve očitke glede kvalitete izdelave, in sicer glede deformiranosti ter zvitosti in v zvezi s tem pojasnjuje, da je postavljena zahteva glede na predmet naročila logična, saj naj bi bile registrske tablice ravne in ne upognjene. Zahteva oz. opozorilo v sprotni opombi po naročnikovih navedbah izhaja iz ugotovitve, ki je tudi podana v sklepu o izidu naročila, in sicer da so priloženi vzorci tablic v vlagateljevi ponudbi po dolžini in širini deformirani in torzijsko zviti. Poleg tega pa takšne deformacije po naročnikovih navedbah kažejo na neustrezno izbrano tehnologijo izdelave registrskih tablic. V nadaljevanju naročnik navaja, da se z mnenjem vlagatelja, da zahteve po enakomerni globini odtisnjenih znakov in odtisnjenega roba na mestu grba zaradi fizikalnih razlogov ni mogoče doseči, ne more strinjati, saj so trenutno v uporabi registrske tablice za vozila, ki nimajo neenakomerno vtisnjenih znakov v registrski tablici, kot so bili znaki na predloženih vzorcih vlagatelja. Ustrezna tehnologija za izdelavo enakomerno vtisnjenih znakov po vlagateljevih navedbah obstaja, zato je po naročnikovem mnenju zahteva smiselna in upravičena. Glede vlagateljevih očitkov, da je razpisna dokumentacija nejasna, saj ni jasno, kaj pojem združljivost retroodesvnih folij in uporabljenih barv pomeni, pa naročnik pojasnjuje, da je združljivost retroodsevne folije in barve ter retroodsevne folije in tiskalnika nujna za samo izdelavo registrskih in preskusnih tablic. Brez tega podatka po naročnikovih trditvah ni jasno, ali bo možno na ta način registrske in poskusne tablice izdelati. V primeru nezdružljivosti navedenih elementov obstaja velika vprašljivost kakovosti končnih izdelkov. Pri tem pa vlagatelj napačno navaja, da se z njegovo ponujeno tehnologijo izdelave registrskih in preskusnih tablic ne uporablja tiskalnika, saj je bil v njegovi ponudbi jasno naveden tudi tiskalnik, s katerimi bi izdeloval poskusne tablice. Glede na navedene utemeljitve naročnik meni, da ni kršil drugega odstavka 37. člena ZJN-2, niti posledično prvega odstavka 7. člena ZJN-2 in prvega odstavka 8. člena ZJN-2. Naročnik pa prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da naročnik preferira digitalni tisk. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je zgolj odprl možnost sodelovanja potencialnim ponudnikom, saj je zahteval le omenjeno kvaliteto tiska grbov in drugih simbolov za registrske tablice po predmetnem javnem naročilu, ne pa tudi, da je ponudnik registrske tablice s tako kvaliteto tiska izdeloval že v zadnjih treh letih. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Naročnik je z dopisom, z dne 6.10.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 6.10.2011, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 11.11.2011 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7.10.2011 pri Državni revizijski komisiji opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da vztraja pri vloženem revizijskem zahtevku ter pri vseh v revizijskem zahtevku izkazanih trditvah in dokazih.

Ponudnik KIG d.d., ki ga po pooblastilu zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc & partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 6, Ljubljana je dne 19.10.2011 pri Državni revizijski komisiji priglasil stransko intervencijo. Državna revizijska komisija priglasitev stranske intervencije zavrača. ZPVPJN položaja stranskega intervenienta ne ureja, zato se na podlagi določbe 1. odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
Na podlagi 1. odstavka 199. člena Zakon o pravdnem postopku - ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami) kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da za isti predmet obravnavanega javnega naročila v nasprotju z ZPVPJN, kakor bo pojasnjeno tudi v nadaljevanju, potekata dva, drug od drugega neodvisna postopka oddaje javnega naročila. Kar pomeni, da ne glede na vlagateljev uspeh v predmetnem revizijskem postopku, ta na položaj in pravice ponudnika KIG d.d., ki nastopa v drugem postopku oddaje javnega naročila, ki trenutno še ni zaključen in se nahaja v fazi ponovnega ocenjevanja in pregledovanja ponudb, ne more vplivati. Na podlagi česar je Državna revizijska komisija presodila, da ponudnik KIG d.d. v obravnavanem primeru ni izkazal pravnega interesa za vstop v predmetni revizijski postopek.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v revizijski zahtevek ponudnika Erich Utsch AG z dne 14.3.2011, Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 18.3.2011, naročnikov sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka št. 430/2010/95 (1514-02) z dne 31.3.2011, Obvestilo o izidu postopka revizije z dne 19.5.2011, Sklep o izidu naročila z dne 13.5.2011, Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe ter spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije z dne 30.5.2011, zahtevek za revizijo ponudnika KIG d.d. z dne 30.5.2011, naročnikov sklep o revizijskem zahtevku št. 430-586/2010/153 (1514-02) z dne 2.8.2011. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je bil dne 14.3.2011 zoper razpisno dokumentacijo vložen revizijski zahtevek s strani ponudnika Erich Utsch AG, MarienhĂĽtte 49, Siegen, Nemčija. Naročnik je kljub vloženemu revizijskemu zahtevku na podlagi drugega odstavka 11. člena tedaj veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5), ki je določal, da ne glede na vložen zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, dne 17.3.2011 izvedel odpiranje ponudb. Kakor izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, št. 430-586/2010/91 je naročnik dne 16.3.2011 prejel dve ponudbi, in sicer ponudbi ponudnika KIG d.d. in ponudbo vlagatelja (CETIS d.d.), ter dne 13.5.2011 sprejel odločitev (sklep št. 430-586/2010/115 (1514-02)), da se predmetno javno naročilo ne odda, saj sta bili obe ponudbi po oceni naročnika nepopolni. Na drugi strani pa je naročnik revizijski zahtevek ponudnika Erich Utsch AG v revizijskem postopku s sklepom z dne 31.3.2011 zavrnil, zaradi česar je omenjeni ponudnik revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, ki pa je ponudnikovim očitkom o kršitvah v postopku oddaje javnega naročila le delno pritrdila. Državna revizijska komisija je namreč s sklepom št. 018-094/2011-2 naročnikovo razpisno dokumentacijo razveljavila, vendar le v delu, ki se nanaša na 3.2 točko razpisne dokumentacije, in sicer Kraj dobave blaga, medtem ko je v preostalem delu revizijski zahtevek zavrnila. Tako je bila na tej točki v postopku predmetnega javnega naročila na eni strani razveljavljena razpisna dokumentacija, na drugi strani pa je bila sprejeta odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ki je temeljila ravno na razveljavljeni razpisni dokumentacij in zoper katero je v nadaljevanju ponudnik KIG d.d. dne 30.5.2011 vložil revizijski zahtevek. Pri čemer se je naročnik na podlagi 3. odstavka 11. člena ZRPJN odločil, da sprejme sklep, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Naročnik je skušal nastali zaplet razrešiti tako, da je vloženemu revizijskemu zahtevku ugodil in dne 2.8.2011 izdal sklep, s katerim je predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavil, kar pa ni bil predmet pravovarstvenega zahtevka, zato je ponudnik KIG d.d. revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je očitkom ponudnika KIG d.d., da je naročnik prekoračil meje zahtevka, sledila in s sklepom št. 018-260/2011-3 z dne 9.9.2011 dopustila razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila le v delu, ki se nanaša na naročnikovo odločitev o neoddaji predmetnega javnega naročila, s čimer se je predmetni postopek oddaje javnega naročila vrnil v ponovno fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Na drugi strani je naročnik odločitev Državne revizijske komisije, s katero je razpisno dokumentacijo razveljavila, upošteval in dne 31.5.2011 zahtevano dopolnitev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na kraj dobave, na Portalu javnih naročila objavil, pod št. objave JN5742/2011. Pri tem je naročnik objavil tudi nov rok za sprejemanje ponudb, in sicer na dan 11.7.2011, vendar je naročnik zaradi vloženega revizijskega zahtevka, nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila zadržal, tako da do odpiranja ponudb na predvideni datum 12.7.2011 ni prišlo.

Upoštevaje navedeno, Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da glede obravnavanega predmeta javnega naročila vzporedno tečeta dva postopka oddaje javnega naročila. Tako na eni strani teče postopek javnega naročanja, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. objave. JN4594/2010, z dne 3.6.2011, ki temelji na prvotni razpisni dokumentaciji in se nahaja v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ter na drugi strani predmetni postopek oddaje javnega naročila, ki vsebuje že dopolnjene pomanjkljivosti razpisne dokumentacije, ki so posledica ugotovljenih kršitev v revizijskem postopku (na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-094/2011-2) in je objavljen na Portalu javnih naročil pod št. objave JN5742/2011, z dne 31.5.2011, kjer je naročnik objavil tudi nov rok za sprejemanje ponudb, in sicer na dan 11.7.2011. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je z dnem 3.7.2011 stopil v veljavo novi zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki vzporednih postopkov javnega naročanja o istem predmetu ne dopušča več. Določba 17. člena ZPVPJN namreč določa posledice vloženega zahtevka za revizijo, in sicer ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. V obravnavnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik po odločitvi Državne revizijske komisije sicer novega postopka o oddaji javnega naročila ni pričel v smislu nove objave javnega naročila na Portalu javnih naročil pod novo št. objave, temveč je pod isto št. objave JN4594/2010 objavil Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (JN5742/2011, z dne 31.5.2011), ki pa vsebuje vse ključne spremembe razpisne dokumentacije za zakonito oddajo ponudb ter nov rok za prejem ponudb, s čimer je naročnik po presoji Državne revizijske komisije dejansko začel nov postopek javnega naročanja za isti predmet oddaje javnega naročila. Slednje dokazuje zlasti okoliščina, da je na eni strani vlagatelj predmetnega revizijskega zahtevka za isti predmet javnega naročila že (dne 16.3.2011, kakor to izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb) oddal ponudbo v drugem (in ne predmetnem) postopku oddaje javnega naročila, ki še ni pravnomočno zaključen, saj se nahaja v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Na drugi strani pa je vlagatelj vložil revizijski zahtevek zoper razpisno dokumentacijo obravnavanega postopka javnega naročanja za oddajo istega predmeta naročila, ki je tudi predmet predmetnega revizijskega postopka. Navedeno dejansko stanje pa je po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z določbo 2. odstavka 25. člena ZPVPJN, na podlagi katere zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, medtem ko je vlagatelj svojo ponudbo za isti predmet javnega naročila že oddal. Ker pa je nastala situacija ravno posledica naročnikovih ravnanj, ki mu vzrokuje tudi sprememba zakonodaje, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru presodila, da je na podlagi 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN potrebno v celoti razveljaviti predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija je predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavila zaradi podvajanja. Naročnik naj postopek oddaje javnega naročila, ki je še v teku, zaključi in pri tem upošteva odločitev Državne revizijske komisije št.: 018-094/2011-2, z dne 16.5.2011. Zoper navedeno odločitev pa bodo vse stranke predmetnega postopka imele pravico do pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500,00 EUR in odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado, vse skupaj v znesku 2.480,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.480,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9.12.2011
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje,
- odvetniška družba Avbreht, Zajc & partnerji o.p., d.o.o., šestova ulica 6, Ljubljana,
- Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran