018-378/2011 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Žlahtne zlitine", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja INTERDENT d.o.o., Opekarniška cesta 26, 3000 Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA, Ulica talcev 9, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 8. 12. 2011

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 7.10.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22.9.2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.715,23 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu za dobavo žlahtnih zlitin po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma objavil na Portalu javnih naročil dne 21.6.2011, pod št. objave JN6841/2011, ter v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 25.6.2011, pod št. objave 2011/S 120-198410.

Naročnik je dne 22.9.2011 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku FARMADENT d.o.o., Minarikova ulica 6, 2000 Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi odločitve napisal, da je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije in je zato neprimerna. V razpisni dokumentaciji je bila zahtevana srebropaladijeva zlitina določene sestave, ki naj bi bila po kemijskih in fizikalnih lastnostih enakovredna sedaj uporabljeni zlitini Auropal SE, vlagatelj pa je ponudil zlitino Interpal SE, ki se občutno razlikuje pri natezni trdoti. Naročnik je pojasnil, da si pri večjih konstrukcijah in kombiniranih delih s polzili ne more dovoliti manjše natezne trdnosti, ker bi lahko prišlo do deformacije fiksnoprotetične konstrukcije, pacientom pa mora naročnik nuditi najboljše, do 7 let brez kakršnekoli potrebne spremembe, konstrukcije v ustih. Tip kovine mora biti zelo trda. Naročnik potrebuje zlitino, ki bo ustrezna za vse indikacije v fiksni protetiki.

Vlagatelj je dne 7.10.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila izbranemu ponudniku in zahteva njeno razveljavitev. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik ponuditi trdnost zlitine "zelo trda 4 ali 5", čemur je vlagatelj zadostil, saj je ponudil zlitino Interpal SE s tipom "4". Zato so naročnikove navedbe, s katerimi utemeljuje neprimernost vlagateljeve ponudbe, pavšalne in neutemeljene. Povsem brezpredmetne so navedbe naročnika glede manjše natezne trdnosti, saj vlagatelj ne ponuja takšnega blaga, ki bi imel manjšo trdnost od zahtevane.

Z vlogo z dne 14.10.2011 se je o navedbah vlagatelja izjasnil izbrani ponudnik, ki navaja, da je odločitev naročnika pravilna in zakonita, saj je natezna trdnost (Rm), pomen katere v nadaljevanju opiše, odločilna pri dolgotrajni uporabi fiksnoprotetične konstrukcije, in zagotavlja, da bodo pacienti lahko imeli protetične konstrukcije v ustih 7 let. Izbrani ponudnik še dodaja, da vlagatelj meša pojma trdnost in trdota.

Naročnik je dne 28.10.2011 izdal odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne loči med trdoto kovine in natezno trdnostjo. Naročnik s strani vlagatelja ponujeni trdoti zlitine ne oporeka in priznava, da je ta v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da pri primerjavi zlitin Auropal SE in s strani vlagatelja ponujeni zlitini Interpal SE ne more spregledati za stroko izjemno pomembne lastnosti zlitine, natezne trdnosti, ki je odločilna pri dolgotrajni uporabi fiksnoprotetične konstrukcije, in da je le visoka natezna trdnost Rm zagotovilo, da bo rok življenjske dobe zlitine res dolg 7 let in ne bo prišlo do trajnih deformacij. Naročnik navaja, da je za primere tistih zlitin, ki imajo višjo vrednost Rm, značilno, da je v materialu pri obremenjevanju preko meje tečenja prisotno močno utrjanje v področju plastičnega tečenja. To pomeni, da potrebna napetost za plastično deformacijo hitro narašča in se posledično zobna konstrukcija ne bo močno deformirala, ampak samo omejeno, medtem ko je za tiste materiale, ki imajo nižjo vrednost Rm, značilno, da je v področju plastičnega tečenja prisotno slabo utrjanje in je zato velika možnost, da pride do plastičnih deformacij na zobnih konstrukcijah. To pa je za pacienta izredno neugodno, saj nastane na vmesni površini med zobno zlitino in umetno maso razpoka, ki predstavlja defekt in posledično pripelje do porušitve zobne konstrukcije.

V nadaljevanju naročnik še navaja, da je ugotovil neenotne in zavajajoče podatke o kovini v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji glede sestave vlagateljeve zlitine in glede razlik ponujene zlitine s tisto, ki jo je vlagatelj ponudil leta 2008, zaradi česar se pri naročniku poraja vprašanje verodostojnosti ponudbe. Naročnik iz dokumentacije tudi ne razbere, kje so bili opravljeni testi biokompatibilnosti, sporen mu je tudi test citotoksičnosti in QS certifikat. Naročnik še dodaja, da nobena od predloženih referenc vlagatelja naročniku ne daje možnosti, da preveri, ali zlitina zdrži 7 let v ustih.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 7.11.2011 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo.

Vlagatelj je dne 7.11.2011 Državni revizijski komisiji poslal prvo pripravljalno vlogo, v kateri v celoti prereka navedbe naročnika in opozarja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo nedopustno razširil razloge, s katerimi utemeljuje nepravilnost vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila uporabil tri različne izraze, s katerimi je skušal utemeljiti neustreznost zlitine Interpal SE. Vlagatelj nadalje navaja, da podatka o natezni trdoti v svoji dokumentaciji ne navaja, saj standard za zlitine ISO 22674:2006 tega podatka ne zahteva, te zahteve ni opredelil niti naročnik v zahtevah razpisne dokumentacije, zato zavrnitev vlagatelje ponudbe zaradi lastnosti o natezni trdnosti (Rm) zlitine ni v skladu z zakonom niti razpisom.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navajal nove razloge, zaradi katerih meni, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. V zvezi s temi je naročnik zapisal, da se pri zlitini Interpal SE ne ujemajo navedbe med tehnično specifikacijo pri sestavi vlagateljeve zlitine z Navodili za delo, kar pomeni, da vlagatelj ne zagotavlja sledljivosti v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju v Evropski uniji. Nadalje je naročnik navajal, da so razlike pri kemijski sestavi kot pri drugih tehničnih lastnostih ponujene zlitine Interpal SE v primerjavi z zlitino Interpal SE, s katero je vlagatelj nastopal na enakem razpisu v letu 2008, zaradi česar se pri naročniku poraja vprašanje verodostojnosti ponudbe. Naročnik iz dokumentacije tudi ni razbral, kje so bili opravljeni testi biokompatibilnosti, sporen mu je bil tudi test citotoksičnosti in QS certifikat. Naročnik je še dodal, da nobena od predloženih referenc vlagatelja naročniku ne daje možnosti, da preveri, ali zlitina zdrži 7 let v ustih.

V zvezi z navedenimi (novimi) razlogi, ki jih je naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, se je mogoče strinjati z vlagateljem, ki v pripravljalni vlogi z dne 7.11.2011 opozarja, da je naročnik nedopustno razširil razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-35/2008, 018-185/2009, 018-149/2010, 018-300/2010) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v nadaljevanju pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Zato se je lahko tudi Državna revizijska komisija, ob upoštevanju naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22.9.2011, omejila le na presojo tiste domnevne nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki je bila vlagatelju znana do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katero vlagatelj tudi ugovarja, medtem ko ostale domnevne nepravilnosti, ki jih naročnik navaja šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne. Pri tem je treba še dodati, da naročnik na te (nove) razloge, ki naj bi utemeljevali nepopolnost vlagateljeve ponudbe, zgolj sumi, kar pa tudi v primeru, če bi se sum pri naročniku pojavil pred sprejemom odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, to ne bi zadostovalo za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne. Naročnik mora tekom pregleda ponudb morebitno neizpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije ugotoviti nedvoumno in šele potem lahko ponudbo, za katero je ugotovil, da ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, izloči kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neustrezne natezne trdnosti kot neprimerno izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko drugega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Ponudba, ki je neprimerna, ne more biti označena kot popolna (16. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. V nasprotnem primeru, če ponudba izpolnjuje vse pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in zato izpolnjuje vse zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, je naročnik ne sme označiti za neprimerno oziroma nepopolno, ampak jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno z argumentacijo, da se ponujena zlitina Interpal SE od zlitine Auropal SE, kateri naj bi bila po kemijskih in fizikalnih lastnostih enakovredna, razlikuje po manjši natezni trdnosti.

Vlagatelj temu ugovarja z obrazložitvijo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik ponuditi trdnost zlitine "zelo trda 4 ali 5", čemur je vlagatelj zadostil, saj je ponudil zlitino Interpal SE s tipom "4".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki VII. Vrsta in obseg razpisanega blaga (stran 6 razpisne dokumentacije) opisal vrsto blaga in določil: "Posebne zahteve naročnika za zlitino kot npr. Auropal SE ali Silopal SE ali enakovredno:
ď"§ lastnosti kovine: bela barva, sestavine Au 2-4%, Pd 24-26%, Ag 62-66%, Cu do 8%, Zn < 1%,
ď"§ tip zlitine: zelo trda 4 ali 5
ď"§ Specifična teža od 10 do 11 g/ccm
ď"§ Temperature ulivanja od 1150-1200Â"ď"°C
ď"§ Talilni interval od 950-1060 ď"°C
ď"§ Temperatura predgretja kivete 760 ď"°C

Ponudnik mora za vse ponujene zlitine obvezno k ponudbeni dokumentaciji priložiti:
[â??]
ď"§ Izjavo ponudnika, da ponujene zlitine tehnično, funkcionalno in kemično vzdržijo v ustih vsaj 7 let (kar je tudi najmanjša življenjska doba kron in mostičkov)"

Čeprav vlagatelj meni, da je naročnik njegovo ponudbo izločil kot neprimerno zato, ker ta ni izpolnjevala zahteve razpisne dokumentacije glede tipa zlitine, je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da vlagatelj ne loči med trdoto kovine, ki jo predstavlja tip zlitine (zelo trda 4 ali 5), in natezno trdnostjo. Naročnik je pojasnil, da je vlagatelj s ponujeno zlitino Interpal SE zahtevo razpisne dokumentacije glede tipa zlitine izpolnil, saj je ponudil zlitino, ki je uvrščena v tip 4, in naročnik le-tej ne oporeka. Vendar pa se zlitina Interpal SE, ki jo vlagatelj ponuja, v primerjavi z zlitino Auropal SE, ki je bila kot primerljiva zlitina navedena v razpisni dokumentaciji, znatno razlikuje pri natezni trdnosti (Rm), pri čemer naročnik navaja, da je ta pri zlitini, ki jo ponuja vlagatelj, manjša. Naročnik navaja, da je jasno postavil zahtevo po enakovrednosti zlitine z Auropalom SE, pri čemer vlagateljeva zlitina pri natezni trdnosti odstopa od zlitine Auropal SE.

Kot je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, mora naročnik v objavi javnega naročila in razpisni dokumentaciji natančno določiti in opisati predmet javnega naročila, saj se na podlagi takega opisa potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo izvedbo ustreznega predmeta v ustrezni kvaliteti. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik s tehničnimi specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji. Pravila za določanje tehničnih specifikacij so določena v 37. členu ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZJN-2 se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom. Drugi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. V devetem odstavku 37. člena ZJN-2 pa je izrecno določeno, da se razen v primeru, če tega ne upravičuje predmet naročila, tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi bili s tem izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".

Kot gre ugotoviti iz določb razpisne dokumentacije, je naročnik opisal predmet javnega naročila tako, da je kot posebne zahteve za zahtevane zlitine naštel lastnosti, ki jih mora zlitina imeti, da bo ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije (lastnosti kovine, tip zlitine, specifična teža, temperature ulivanja, talilni interval, temperatura predgretja kivete). Med temi lastnostmi ni zahteve po natezni trdnosti, zato naročnik praviloma odločitve o neprimernosti vlagateljeve ponudbe na to lastnost ne bi smel opreti, saj je pri opisu predmeta javnega naročila ni opredelil. Vendar pa je naročnik v konkretnem primeru pri opisu predmeta javnega naročila uporabil izjemo iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 in zahtevano zlitino opisal tudi na način, da se je skliceval na enakovrednost zlitine z zlitino Auropal SE. Ker je opisovanje predmeta javnega naročila s sklicevanjem na "posamezno znamko ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe,â??" v skladu z ZJN-2 izjemoma dovoljeno le v primerih, ko "drugače ni mogoče opisati predmeta naročila v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena [â??] (t.j. z uporabo tehničnih specifikacij iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga, oziroma v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev)", bi moral naročnik izkazati, da predmet javnega naročila opravičuje njegovo zahtevo po natezni trdnosti zlitine in da te lastnosti v razpisni dokumentaciji ni mogel podati na drugačen način kot zgolj s sklicevanjem na drugo točno določeno zlitino (Auropal SE).

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja razloge, zakaj je natezna trdnost bistvenega pomena zanj in za predmet javnega naročila, pri čemer v celoti povzema navedbe izbranega ponudnika, podane v izjasnitvi. Vendar Državna revizijska komisija opravičljivost le-teh ni presojala, saj je ugotovila, da bi naročnik (kljub temu, če bi se izkazalo, da je ta lastnost bistvena za predmet javnega naročila) to lastnost ponudnikom v razpisni dokumentaciji lahko podal na bolj jasen način. Kot naročnik navaja v odgovoru na zahtevek za revizijo, je natezno trdnost mogoče določiti vrednostno, pri čemer je naročnik kot ustrezno vrednost natezne trdnosti štel tisto, ki jo ima zlitina Auropal SE. Natezna trdnost pri zlitini Auropal SE znaša: "natezna trdnost - mehko: 686 N/mm2, natezna trdnost - poboljšano: 825 N/mm2". Dane vrednosti natezne trdnosti zlitine pokažejo, da je to lastnost zlitine mogoče opisati na tak (jasen) način, da bi ponudniki zgolj s primerjavo teh vrednosti ugotovili, ali lahko ponudijo za naročnika ustrezno zlitino. Zato gre ugotoviti, da bi naročnik moral, v kolikor je utemeljeno njegovo prepričanje, da je natezna trdnost bistvenega pomena za predmet javnega naročila, to lastnost opisati že v razpisni dokumentaciji, kot je to storil za druge posebne zahteve, in s tem vlagatelju na jasen in zakonsko dopusten način predstaviti, kakšne so njegove zahteve in potrebe glede predmeta javnega naročila. Zgolj sklicevanje na lastnost natezne trdnosti, ki jo ima zlitina Auropal SE, ne da bi naročnik to lastnost tudi konkretno izpostavil in opredelil v razpisni dokumentaciji, čeprav bi to lahko storil, zato ne more predstavljati podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj naročnik ni izkazal, da je to sklicevanje zadostilo kriterijem iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 in zato bilo opravičeno. Neutemeljenost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe ne spremeni niti dejstvo, da so morali ponudniki podpisati izjavo, da ponujena zlitina tehnično, funkcionalno in kemično vzdrži v ustih vsaj 7 let, saj ta izjava predstavlja glede tehničnih specifikacij le dokazilo za izpolnjevanje zahtev glede predmeta javnega naročila, ne pa tudi zahtev. Te je naročnik v razpisni dokumentaciji posebej naštel (med njimi pa ni bilo natezne trdnosti).

Ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na dejstvo, da naročnik ustreznosti njegove ponudbe na podlagi natezne trdnosti sploh ni mogel preveriti, saj vlagatelj v svoji ponudbi tega podatka ne navaja, kakor tudi navedb, da zahteva o natezni trdnosti ni skladna z zakonodajo, saj je standard za dentalne zlitine ISO 22674:2006, kateremu morajo ustrezati medicinski pripomočki, ne zahteva, Državna revizijska komisija ni presojala, saj tudi morebitna utemeljenost teh na odločitev Državne revizijske komisije ne bi mogla vplivati. Vsi očitki se namreč navezujejo na domnevno dejstvo, da je naročnik to zahtevo v razpisni dokumentaciji postavil, kar pa tekom tega revizijskega postopka ni bilo potrjeno.

Na podlagi ugotovitve, da sklicevanje na enakovrednost ponujene zlitine vlagatelja glede natezne trdnosti z zlitino Auropal SE ni bilo opravičljivo, saj bi naročnik to lastnost lahko opisal na enak način, kot je to storil glede drugih posebnih zahtev, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja zahtev, povezanih s predmetom javnega naročila, in zato njegova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni utemeljena. Državna revizijska komisija je zato sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu in naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22.9.2011, razveljavila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

V kolikor bo naročnik, v skladu z vsem navedenim, ocenil, da je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb na primeren način preveriti popolnost vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer bo moral upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Naročnik bo moral pri tem upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa bo moral tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.731,23 EUR in odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 2.715,23 EUR.

Ostalih priglašenih stroškov Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj je ocenila, da stroški prevoda in overjanja standarda in odvetniška nagrada nad priznano višini niso bili potrebni, vlagatelj pa stroškov potrdila o plačilu takse ni izkazal.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.715,23 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 8.12.2011


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- ODVETNIšKA PISARNA ZMAGOSLAV MAROVT, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA, Ulica talcev 9, 2000 Maribor
- FARMADENT d.o.o., Minarikova ulica 6, 2000 Maribor
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran