018-362/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Opravljanje dejavnosti zatočišča za živali prosto živečih vrst", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA, Večna pot 70, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p., d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 12. 2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, izdane dne 19. 9. 2011, pod št. 43001-1/2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje dejavnosti zatočišča za živali prosto živečih vrst", ki mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 6.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 6. 2011, pod št. 43001-1/2011, izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje dejavnosti zatočišča za živali prosto živečih vrst". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 29. 7. 2011, pod št. objave JN8672/2011 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 3. 8. 2011, pod št. objave 2011/S 147-244736.

Naročnik je dne 19. 9. 2011, pod št. 43001-1/2011, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da za javno naročilo ne izbere nobenega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se razveljavi odločitev naročnika z dne 19. 9. 2011 ter, da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo preverjanja ponudb in izbora najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je predložil ponudbo, ki je bila najugodnejša, saj je ponudil najnižjo ceno, pa tudi pri drugih merilih je prejel višje število točk, kar pomeni, da bi vlagatelj v primeru pravilno vodenega postopka bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila skopo obrazložil, zakaj vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke 6.9 Navodil ponudnikom (v nadaljevanju: navodila), saj se je v obrazložitvi skliceval zgolj na to, da naj bi v primeru, ko ponudnik namerava izvesti javno naročilo s podizvajalcem, navedeni pogoj moral izpolniti tudi podizvajalec ter, da naj bi izpolnjevanje tega pogoja preverjal pri pristojnem davčnem uradu in prejel potrdilo z dne 13. 9. 2011, katerega vsebino pa v svoji odločitvi ni pojasnil. Iz navedenega potrdila naj bi izhajalo, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja, čeprav je vlagatelj prepričan, da ima poravnane vse davčne obveznosti. Iz obrazložitve naročnika tudi ni jasno, ali je morda kot tisti, ki ne izpolnjuje pogojev, mišljen kateri izmed podizvajalcev. Zato je odločitev naročnika po mnenju vlagatelja nepreverljiva in nezadostno obrazložena, kar terja njeno razveljavitev.

Vlagatelj dalje navaja, da je odločitev naročnika tudi materialnopravno nepravilna in nezakonita. Vlagateljeva ponudba v celoti izpolnjuje vse razpisne pogoje, saj je vlagatelj imel na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, plačane vse zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov. Tudi od svojih podizvajalcev je vlagatelj prejel ustrezne izjave, da imajo poravnane vse obveznosti v zvezi s plačili davkov in je tem izjavam v celoti zaupal. Pri tem je po mnenju vlagatelja še pomembneje, da naročnik ni predpisal morebitnega minimalnega števila podizvajalcev, s katerimi bi ponudnik lahko pokril več lokacij prostorov zatočišča, podizvajalci pa nastopajo pri tem javnem naročilu tako za vlagatelja kot tudi za drugega ponudnika zgolj zaradi pokritja večjega števila lokacij in gre torej za merilo in ne pogoj, ki prinaša zgolj boljšo uvrstitev na ocenjevalni lestvici. Ker vlagatelj deluje v osrednji Sloveniji, kjer ima tudi sedež, po tem merilu že neodvisno od morebitnega sodelovanja s podizvajalci, dosega najvišje možno število točk. Vlagatelj zato podizvajalcev ne potrebuje za izpolnjevanje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, prav tako pa tudi ne za doseganje najvišjega števila točk po merilu in za podajo najugodnejše ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) v 42. členu dopušča zaradi morebitnega neizpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami države naročnika, zgolj izločanje kandidata ali ponudnika, ne pa podizvajalca, na katerega ponudnik ne more vplivati in se na njegovo izjavo lahko zgolj zanese, tako ko se je vlagatelj, ki je od vseh svojih podizvajalcev prejel zagotovilo, da imajo poravnane vse obveznosti. Vlagatelj tudi opozarja, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja to, kar v odločitvi o oddaji naročila navaja naročnik, in sicer, da bo izločil ponudbo ponudnika v primeru, če se bo za posameznega podizvajalca, katerega udeležba ni nujna, ugotovilo, da nima poravnanih vseh obveznosti v zvezi s plačili davkov. Naročnik je glede na navedeno po mnenju vlagatelja nezakonito zavrnil ponudbo vlagatelja in ravnal v nasprotju s 6. členom ZJN-2, saj bi naročnik moral kot najugodnejšo izbrati ponudbo vlagatelja. Naročnikovo ravnanje nasprotuje tudi načelu transparentnosti iz 8. člena ZJN-2, saj je naročnik očitno zlorabil institut izločitve nepopolne ponudbe, ker za to niso bili dani pogoji. Izbira ponudnika na takšen način ne more biti pregledna, saj ni mogoče preveriti, zakaj je naročnik ponudbo vlagatelja sploh izločil.

Naročnik je dne 12. 10. 2011, pod št. 43001-1/2011, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V obrazložitvi odločitve naročnik pojasni, da je ob preizkusu osnovne sposobnosti vlagatelja po 42. členu ZJN-2, ki med drugim zavezuje naročnika, da iz postopka izloči ponudnika/podizvajalca, ki na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima plačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov, pridobil potrdila pristojnih davčnih uradov, iz katerih izhaja, da ne vlagatelj ne drugi ponudnik pogoja ne izpolnjujeta. Iz ponudbe vlagatelja izhaja, da je javno naročilo pripravljen izvesti skupaj s šestimi podizvajalci, za katere je skladno z navodili v razpisni dokumentaciji tudi navedel, katere storitve bodo izvedli in v kakšnem znesku. Skladno s tretjo in četrto alinejo četrtega odstavka in sedmim odstavkom 42. člena ZJN-2 je naročnik tako za vlagatelja kot tudi za vse njegove podizvajalce preveril, ali so imeli na dan izteka roka za oddajo ponudb, dne 8. 9. 2011, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov. Naročnik je za potrditev izpolnjevanja pogoja pridobil potrdilo pristojnega davčnega organa z dne 13. 9. 2011, iz katerega izhaja, da eden od podizvajalcev vlagatelja tega pogoja ne izpolnjuje. Naročnik je zato podizvajalca in posledično vlagatelja izločil iz postopka. Naročnik še izpostavi, da je v 5. točki navodil ponudnikom, v petem odstavku, navedel, da morajo ponudniki ponuditi izvedbo razpisanih storitev v celoti ter da bo iz ocenjevanja izločil vse ponudbe, ki tega ne bodo ponujale. Vlagatelj je predložil ponudbo, v kateri je navedel, da je javno naročilo pripravljen izvesti s podizvajalci in je tudi navedel, katere storitve bo izvedel posamezni podizvajalec, zato je naročnik skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo ponudbo vlagatelja moral izločiti kot nepopolno.

Glede navedb vlagatelja o skopi obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naročnik pojasni, da ima potrdilo o izpolnjevanju davčnih obveznosti oznako "davčna tajnost", kar naročnika zavezuje k ravnanju skladno z drugim odstavkom 30. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem., v nadaljevanju: ZDavP-2), ki določa, da osebe, ki so jim bili razkriti podatki, ki so davčna tajnost, podatkov ne smejo razkriti tretjim osebam.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 10. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 10. 2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve podatkov od pristojnega davčnega urada s pozivom z dne 2. 11. 2011 zahtevala podatke v zvezi s poravnanimi obveznostmi podizvajalca vlagatelja. Zahtevane podatke je prejela dne 30. 11. 2011.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku ter v pridobljeno potrdilo pristojnega davčnega urada.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi. Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnik javnega naročila ni oddal nobenemu ponudniku, saj je obe ponudbi skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrnil (izločil) kot nepopolni. Ponudbo vlagatelja je naročnik izločil kot nepravilno in nepopolno, ker ni izpolnila pogoja iz točke 6.9 navodil, da ima ponudnik/in podizvajalec/ na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika.

Med strankama je najprej sporno vprašanje, ali je naročnik vlagatelja o odločitvi o oddaji javnega naročila obvestil skladno z ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je odločitev nepreverljiva in nezadostno obrazložena, ker ni jasno, ali pogoja iz točke 6.9 navodil ne izpolnjuje vlagatelj ali kateri od podizvajalcev.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev. ZJN-2 v prvem odstavku 79. člena naročniku nalaga obveznost, da po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike (drugi odstavek 79. člena ZJN-2).

Iz navedenih določb izhaja, da mora naročnik ponudnike pisno seznaniti z odločitvijo o oddaji naročila. Obvestilo morajo spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razloge za odločitev), ki so bistvenega pomena za ponudnike predvsem z vidika zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Takšna obveznost izhaja tudi iz določb pravovarstvene Direktive 2007/66/ES, ki v 2.a členu določa, da sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku spremlja tudi povzetek ustreznih razlogov, navedenih v drugem odstavku 41. člena Direktive 2004/18/ES.

Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora torej jasno in nedvoumno izražati ustrezno razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne. Odločitev bi morala vsebovati vsaj razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, kar izhaja iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki v primeru, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje navedenih razlogov, ponudniku omogoča vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat izpostavila v svojih odločitvah, ni nujno, da bi obrazložitev odločitve o oddaji naročila morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, zapisana bistvena dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila spremljajo ustrezne informacije ponudnikom, da lahko zavarujejo svoje pravice in interese. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v obvestilu o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na vse okoliščine primere.

Naročnik je v obravnavanem primeru v odločitvi o oddaji naročila, s katero je ponudnike seznanil o svoji odločitvi, da ne izbere nobenega ponudnika, v izreku navedel, da je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno. V obrazložitvi odločitve je naročnik pojasnil, da je v postopku oddaje javnega naročila pri pogoju 6.9 navodil, skladno z 42. členom ZJN-2, zahteval, da ima ponudnik/podizvajalec na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. V primeru, ko ponudnik namerava javno naročilo izvesti s podizvajalcem, mora pogoj izpolniti tudi podizvajalec. Naročnik je za potrditev izpolnjevanja pogoja pridobil potrdilo pristojnega davčnega urada z dne 13. 9. 2011, iz katerega izhaja, da ponudnik pogoja ne izpolnjuje.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila dovolj jasno obrazložil razlog za zavrnitev oziroma izločitev ponudbe vlagatelja kot nepravilne in posledično kot nepopolne. Naročnik je konkretno navedel, katerega pogoja ponudba vlagatelja ni izpolnila, in sicer pogoja iz točke 6.9 navodil, ki je določal, da ponudnik /in podizvajalec/ na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Naročnik se je pri tem skliceval tudi na določbo 42. člena ZJN-2, ki navedeni pogoj določa kot obveznega, za ponudnika v četrti alineji četrtega odstavka, za podizvajalce pa v sedmem odstavku. Naročnik je nato še navedel, da v primeru, ko ponudnik namerava javno naročilo izvesti s podizvajalcem, mora pogoj izpolniti tudi podizvajalec ter pojasnil, na podlagi česa je prišel do ugotovitve, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje navedenega pogoja, in sicer potrdila pristojnega davčnega urada z dne 13. 9. 2011.

Vlagatelj bi glede na navedeno, po mnenju Državne revizijske komisije, lahko svoje pravice in interese v postopku oddaje javnega naročila oziroma v postopku pravnega varstva učinkovito zavaroval in ugotovitve naročnika izpodbijal, ne glede na to, ali je naročnik neizpolnjevanje pogoja ugotovil pri vlagatelju ali njegovih prijavljenih podizvajalcih. V obeh primerih gre namreč za to, da vlagatelj s ponudbo (ki je vključevala tudi podizvajalce) ni izkazal, da izpolnjuje pogoj, vlagatelj pa je tisti, ki mora vedeti in skrbeti, ali on in njegovi podizvajalci izpolnjujejo zahtevane pogoje. V postopku pravnega varstva pa je na vlagatelju dokazno breme, da dokaže nasprotno, torej, da njegova ponudba in v tem okviru tako vlagatelj kot tudi vsi njegovi prijavljeni podizvajalci izpolnjujejo pogoj. Vlagatelj je navedeno tudi storil z vložitvijo zahtevka za revizijo, v katerem je odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe izpodbijal tudi po vsebini, iz materialnopravnih razlogov in pri tem zatrjeval izpolnjevanje pogoja tako za vlagatelja kot za prijavljene podizvajalce. Državna revizijska komisija ob upoštevanju ugotovljenega zaključuje, da naročniku v zvezi s seznanitvijo razlogov vlagatelju za izločitev njegove ponudbe ni mogoče očitati kršitve ZJN-2.

Čeprav navedeno ne vpliva na zaključek Državne revizijske komisije, pa je treba izpostaviti, da bi vlagatelj, kolikor je menil, da naročnik ni dovolj jasno pojasnil, ali pogoj ne izpolnjuje vlagatelj ali kateri od podizvajalcev, še pred vložitvijo zahtevka za revizijo lahko vložil zahtevo za dodatno obrazložitev skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 (kar je sicer zgolj pravica vlagatelja).

Poleg tega pa v obravnavanem primeru ne gre prezreti dejstva, na katerega opozarja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (v kateri tudi izrecno izpostavi, da je neizpolnjevanje pogoja ugotovil pri enem od vlagateljevih podizvajalcev) in ki izhaja iz spisovne dokumentacije, in sicer, da je bilo potrdilo pristojnega davčnega urada z dne 13. 9. 2011 označeno kot davčna tajnost. Zato je bil naročnik v postopku javnega naročanja z vsebino navedenega dokumenta zavezan ravnati po določbah ZDavP-2, ki v 30. členu določa, da osebe, ki so jim razkriti podatki, ki so davčna tajnost, ne smejo razkriti tretjim osebam, ampak se lahko razkrijejo le na sodnih obravnavah in sodnih odločbah. Na navedeno je opozorila tudi Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, v katerih je izpostavila, da se v postopkih oddaje javnih naročil v skladu z določili 8. člena ZDavP-2 podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov (načelo tajnosti podatkov) ter da v skladu z določili 16. člena istega zakona uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

Naročnik zato vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila v nobenem primeru ne bi smel razkriti, kateri od prijavljenih podizvajalcev ne izpolnjuje pogoja, ampak, kot že navedeno, je na vlagatelju kot ponudniku skrbnost, da zagotovi izpolnjevanje zahtevanih pogojev pri podizvajalcih (ki so njegove in ne naročnikove pogodbene stranke), kolikor nastopi z njimi in nosi riziko morebitne izločitve ponudbe, če podizvajalci pogojev ne izpolnijo. Kot že ugotovljeno, pa je vlagatelj ne glede na to, da meni, da naročnik ni dovolj jasno obrazložil razlogov za izločitev njegove ponudbe, v zahtevku za revizijo zatrjeval, da tako vlagatelj kot vsi njegovi prijavljeni podizvajalci izpolnjujejo zahtevane pogoje.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila in odločitve o zahtevku za revizijo, je naročnik neizpolnjevanje pogoja o plačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov na dan izteka roka za oddajo ponudb, dne 8. 9. 2011, ugotovil pri enem od šestih prijavljenih podizvajalcev vlagatelja, in sicer na podlagi potrdila pristojnega davčnega urada z dne 13. 9. 2011.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v navedeno potrdila ugotovila, da potrdilo navaja podatek o tem, da zavezanec v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva na dan 8. 9. 2011 izkazuje evidentirane neporavnane davčne obveznosti, v zvezi s katerimi je bil odložen začetek davčne izvršbe, oziroma začeta davčna izvršba ni bila zadržana, oziroma davčna izvršba ni bila uvedena in da je v zvezi z navedenimi obveznostmi dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka, oziroma še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, zavezanec pa ni podal vloge za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da podatki v navedenem potrdilu ne izkazujejo jasno, ali je imel podizvajalec na dan 8. 9. 2011 neporavnane zapadle obveznosti, je na pristojni davčni urad, ki je izdal potrdilo, dne 2. 11. 2011 podala zahtevo, da posreduje jasne in nedvoumne podatke o tem, ali je imel podizvajalec na dan 8. 9. 2011 neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države (potrdilo je izkazovalo le neporavnane obveznosti), kakšna je bila višina neplačanih zapadlih obveznosti, kolikor so te izkazane in iz katerega naslova izvirajo ter kaj je z davčno izvršbo in odlogom oziroma obročnim plačilom navedenih obveznosti, oziroma, ali je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Državna revizijska komisija je dne 30. 11. 2011 prejela potrdilo pristojnega davčnega urada, da zavezanec na dan 8. 9. 2011 ni imel neplačanih zapadlih neporavnanih obveznosti in da za zavezanca ni bila uvedena davčna izvršba, prav tako zavezanec ni podal vloge za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga.

Državna revizijska komisija na podlagi podatkov iz navedenega potrdila ugotavlja, da je naročnik preuranjeno ocenil, da podizvajalec vlagatelja na dan 8. 9. 2011 ni imel neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov in da posledično vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 6.9 navodil (in sedmega odstavka 42. člena ZJN-2), ki je določal, da ponudnik /in podizvajalec/ na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Potrdilo pristojnega davčnega urada z dne 13. 9. 2011, ki ga je pridobil naročnik, namreč ni dovolj jasno potrjevalo, da so neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov.

Ker je izločitev ponudbe vlagatelja temeljila na nejasnih podatkih, ki jih je naročnik pridobil iz navedenega potrdila pristojnega davčnega urada, ti podatki pa so se v revizijskem postopku izkazali za takšne, da bi po oceni Državne revizijske komisije lahko povzročili drugačno odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno in nepopolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s sedmim odstavkom 42. člena ZJN-2 in zahtevanim pogojem iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je zato, že ob navedeni ugotovljeni kršitvi naročnika, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, izdane dne 19. 9. 2011, pod št. 43001-1/2011. Ostalih revizijskih očitkov, ki se nanašajo na izkazovanje izpolnjevanja pogojev vlagatelja brez podizvajalcev, Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala, saj to ne bi vplivalo na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o (ne)oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da, ob upoštevanju ugotovljene kršitve iz tega sklepa, popolnost ponudbe vlagatelja ponovno preveri in po potrebi pridobi podatke in pojasnila pri pristojnem davčnem uradu. Na podlagi tega naj naročnik nato sprejme ustrezno odločitev, s katero bo oddal naročilo ali drugače zaključil postopek oddaje javnega naročila (79. in 80. člen ZJN-2).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil v navedenem roku, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 6.000,00 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalne stroške v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in stroške v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 6.984,00 EUR.

Stroške za odvetniško nagrado v presežku (600,00 EUR z 20 % DDV) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni. Za izpolnitev naročnikove obveznosti povračila stroškov vlagatelju je Državna revizijska komisija določila paricijski rok 15 dni, ki prične teči od dneva prejema tega sklepa ter posledično obrestni del stroškovnega zahtevka priznala za obdobje od poteka navedenega paricijskega roka, v preostalem delu pa je obrestni del zahtevka zavrnila. Naročnik namreč ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči tudi o njegovi obveznosti povračila stroškov vlagatelju.

Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 6.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 1. 12. 2011


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, Vojkova 1b, Ljubljana
- Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p., d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran