018-330/2011 Občina Starše

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvajanje šolskih prevozov v Občini Starše", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik VEOLIA TRANSPORT šTAJERSKA d.d., Meljska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Starše, Starše 93, Starše (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 11. 2011

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 1. 9. 2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 19. 8. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 302,63 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. 7. 2011 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN8565/2011 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik je dne 19. 8. 2011 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Jožica Cafuta s.p., Soviče 5a, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, je vlagatelj z vlogo z dne 1. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede usposobljenosti, saj ni predložil ustreznih dokazil oziroma je v njih podal lažne izjave, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni predložil obrazca o nekaznovanosti za prokurista, JZ.C., nadalje da je priložil potrdilo banke, ki izkazuje stanje v letu 2010 in ne v letu 2011, ter da je podal lažno izjavo o tehnični brezhibnosti in opremljenosti.

Po prejemu vloge izbranega ponudnika z dne 9. 9. 2011, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja, je naročnik dne 26. 9. 2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je navedel, da je Ministrstvo za pravosodje za JŽ. C. in za JZ. C. izdalo potrdili iz kazenske evidence, iz katerih izhaja, da nista bila obsojena za kazniva dejanja, ki jih določa 42. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Glede potrdila banke je naročnik navedel, da je prišlo pri izdaji potrdila do pomote v številkah in da je bila letnica 2010 pomotoma napisana. V zvezi z lažno izjavo o tehnični brezhibnosti in opremljenosti je naročnik pojasnil, da je želel s to izjavo zagotoviti, da bo izbrani ponudnik za čas veljavnosti sklenjene pogodbe otroke vozil s tehnično brezhibnimi vozili in spoštoval veljavno zakonodajo na tem področju, s čimer je naročnik ravnal preventivno, izbrani ponudnik pa se je s podpisano izjavo tudi zavezal, da bo spoštoval njeno vsebino. Zato naročnik vse dopise pristojnih inšpekcijskih služb šteje za brezpredmetne in nepomembne za oddajo naročila, saj gre za pretekla dejstva in kot taka na izbor najugodnejšega ponudnika ne vplivajo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 4. 10. 2011 opredelil do navedb naročnika in navedel, da je naročnik dopustil dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v fazi postopka za revizijo, kar je v nasprotju z načelom enakopravnosti in transparentnosti, ter da bi moral naročnik pri pristojnih organih preveriti, kakšne kršitve je izbrani ponudnik storil, ne pa teh kršitev označiti za nepomembne in brezpredmetne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 3. 10. 2011 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 14. 10. 2011 pozvala Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije, da ji posredujeta podatke o postopkih oziroma izrečenih ukrepih v zvezi s domnevnimi kršitvami pri izbranemu ponudniku, na katere se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je odgovore prejela 8.11.2011 in 15.11.2011.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ker ta za prokurista JZ.C. ni predložil izjave v zvezi s kaznivimi dejanji iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 in zanj v pooblastilu za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc ni navedel podatkov.

Navedbe vlagatelja je treba presojati z vidika 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), in zato nepopolna (ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 popolna, če je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna).

ZJN-2 osnovno sposobnost ponudnika ureja v 42. členu, v katerem je določeno, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2. Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 z dokazilom iz uradne evidence. Vendar ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo. Ponudnik lahko namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Informacije, ki jih morajo pridobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom (peti odstavek 42. člena ZJN-2).

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določbe ZJN-2 glede osnovne sposobnosti prenesel v razpisno dokumentacijo, in v točki 2.14 (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) glede osnovne sposobnosti ponudnika zahteval, da ponudnik izkaže, da: "Zakoniti zastopnik (če gre za pravno osebo) ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2. Ponudnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti." Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja je moral ponudnik izpolniti Izjavo s pooblastilom v zvezi s kaznivimi dejanji iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 - fizična oseba (zakoniti zastopniki ponudnika) (OBR-3).

Ponudnik je moral ponudbi priložiti tudi pooblastilo ponudnika za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc (OBR-5), s katerim pooblašča naročnika, da: "pridobi vsa dokazila oziroma podatke iz uradnih evidenc, ki so potrebna za dokazovanje naše sposobnosti v skladu s pogoji za ugotavljanje sposobnosti po predmetnem razpisu, in sicer:
- dokazila oziroma podatke, ki se nanašajo na nas kot ponudnika (pravno osebo),
- dokazilo oziroma podatke, ki se nanašajo na naše (ponudnikove) zakonite zastopnike (navesti vse fizične osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad ponudnikom)". Podatke o zakonitih zastopnikih je moral ponudnik vpisati v tabelo.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil izpolnjeno Izjavo (OBR-3) za zakonito zastopnico JŽ.C. ter pooblastilo (OBR-5), v katerem je v tabelo vpisal podatke za JŽ.C.

Upoštevajoč navedbe vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta ne oporeka, da je zakonita zastopnica izbranega ponudnika JŽ.C., in da sta bila zanjo dana zahtevana izjava in pooblastilo za dokazovanje osnovne sposobnosti ponudnikovega zakonitega zastopnika. Vendar vlagatelj meni, da bi moral izbrani ponudnik osnovno sposobnost izkazovati tudi za prokurista JZ.C. Pri tem vlagatelj izhaja iz dejstva, da gre pri podelitvi in vpisu prokure za zakonito zastopanje v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1).

Nesporno med strankama je, da je JZ.C. prokurist izbranega ponudnika, o čemer se je z vpogledom v javno dostopne podatke pri Poslovnem registru Slovenije (ePRS) prepričala tudi Državna revizijska komisija. Vendar pa prokurist ne nastopa kot zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, ampak kot njegov pooblaščenec. 33. člen ZGD-1, ki se glede na določbo 71. člena ZGD-1 smiselno uporablja za podjetnika (torej tudi v primeru izbranega ponudnika), določa, da lahko družba (v konkretnem primeru podjetnik) podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. To pomeni, da prokurist družbe (oziroma podjetnika) ni zakoniti zastopnik podjetnika, temveč upravičenje za zastopanje pridobi na podlagi podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila (glej Nina Plavšak v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 203, 207).

Glede na to, da prokurist ni zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, določbe razpisne dokumentacije pa so izpolnitev sporne izjave (OBR-3) in pooblastila (OBR-5) zahtevale le za fizične osebe, ki so zakoniti zastopniki izbranega ponudnika, je treba zaključiti, da izbrani ponudnik za pravilnost ponudbe ni bil dolžan izkazovati osebne sposobnosti tudi za prokurista. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija ustreznost potrdila banke BKS Bank AG, bančne podružnice, ker je bilo izdano dne 8. 8. 2010 in tako ne ustreza zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije, da mora ponudnik predložiti izjave bank, pri katerih ima odprt transakcijski račun, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranih transakcijskih računov. Glede na datum izdaje potrdila ta ne more izkazovati stanja v letu 2011.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik glede ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika določil naslednji pogoj: "Ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranih transakcijskih računov." Za dokazilo je moral ponudnik priložiti: "Izjava o plačilnih pogojih (OBR 8) ter obvezno prilogo potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima gospodarski subjekt odprtih več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov" (stran 10 razpisne dokumentacije).

Vlagatelj pravilno izpostavlja, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil potrdilo banke BKS Bank AG, Bančna podružnica, v katerem je kot datum izdaje potrdila naveden datum 8. 8. 2010, čemur ne nasprotujeta niti naročnik niti izbrani ponudnik, vendar pa se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je pri izdaji tega potrdila prišlo do očitne pisne pomote glede datuma izdaje potrdila, tako da je bila namesto letnice 2011 zapisana letnica 2010. Da gre za očitno pomoto, je razvidno iz vsebine potrdila, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik transakcijski račun, za katerega je priložil potrdilo, pri zadevni banki odprl šele 10.12.2010, kakor tudi iz preostalega besedila, v katerem banka potrjuje, da izbrani ponudnik "[â??]od 08.02.2011 do dneva izdaje potrdila, ni imel blokiranega računa...", kar nedvomno kaže na to, da je bilo potrdilo izdano šele v letu 2011 in ne v letu 2010. Zato je Državna revizijska komisija te vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj je izbrani ponudnik podal lažni in neresnični izjavi o izpolnjevanju pogojev in tehnični brezhibnosti.

Kot že rečeno, je nepravilna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa mora tako ponudbo, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

V zvezi z Izjavo za tehnično brezhibnost in opremljenosti je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj za priznanje tehnične sposobnosti, ki ga morajo ponudniki izpolnjevati (3. točka Pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, stran 9 razpisne dokumentacije), določil: "Ponudnik izpolnjuje vse pogoje in zahteve Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št 56/2008 - [â??], Zakona o prevozih v cestnem prometu (UPB-3; Uradni list RS št. 26/2005 [â??],Zakona o pravilih cestnega prometa [â??],, Zakona o cestah [â??], Zakona o voznikih [â??], Zakona o motornih vozilih [â??], Pravilnika o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok [â??], Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje [â??] .". Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja so morali ponudniki izpolniti Izjavo o tehnični brezhibnosti in opremljenosti (OBR-9).

V vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeno in podpisano Izjavo o tehnični brezhibnosti in opremljenosti (OBR-9).

Državna revizijska komisija v zvezi s sporno izjavo ne more pritrditi naročniku, da podpisana izjava izbranega ponudnika pomeni zgolj preventivni ukrep, s katerim želi naročnik zagotoviti, da bo izbrani ponudnik v času veljavnosti pogodbe otroke vozil s tehnično brezhibnimi vozili in spoštoval veljavno zakonodajo na tem področju, kar gre razumeti kot argument za to, da izbranemu ponudniku pogojev, zapisanih v izjavi, v trenutku, ko je izjavo dal, ni bilo treba izpolnjevati. Čeprav drži, da bo moral izbrani ponudnik spoštovanje vse (tudi področne) veljavne zakonodaje zagotoviti tekom celotnega obdobja izvajanja predmetnega javnega naročila, k čemur ga je naročnik zavezal tudi v 7. členu Pogodbe (Obrazec Pogodba, stran 20 razpisne dokumentacije), pa Izjava o tehnični brezhibnosti in opremljenosti predstavlja dokazilo za izpolnjevanje pogoja glede tehnične sposobnosti ponudnika (za katero izhodišče predstavlja 45. člen ZJN-2), slednji pa mora biti izpolnjen že v trenutku oddaje ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, kar velja tudi v konkretnem primeru.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z dano izjavo izbranega ponudnika navaja, da je neresnična, kar dokazuje s priloženimi odgovori Prometnega inšpektorata Republike Slovenije in Inšpektorata za delo Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da je bilo v opravljenih inšpekcijskih pregledih v letu 2011 pri izbranem ponudniku ugotovljeno, da je kršil določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), določbe Uredbe ES št. 562/2006 in Sveta, določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, večkratne kršitve v zvezi z zaposlovanjem delavcev voznikov na šolskih prevozih, določbe Zakona o delovnih razmerjih in določbe Zakona o varnosti in zdravja pri delu.

Da so bile pri izbranem ponudniku ugotovljene kršitve določb nekaterih predpisov, naštetih v Izjavi o tehnični brezhibnosti in opremljenosti, izhaja tudi iz pojasnil Prometnega inšpektorata Republike Slovenije, ki jih je prejela Državna revizijska komisija. Iz odgovora izhaja, da je bilo pri izbranem ponudniku dne 11. 2. 2011 in 6. 7. 2011 ugotovljeno, da je kršil določbe tretjega odstavka 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa oziroma 10. člen Uredbe 561/2006/ES, za kar sta mu bili v prekrškovnem postopku ustno izrečeni opozorili. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ugotovljene kršitve nanašajo na obdobje pred tem, ko je izbrani ponudnik dal izjavo, in zato ne dokazujejo dejanskega stanja v obdobju, ko je bila Izjava o tehnični brezhibnosti in opremljenosti dana. Na njihovi podlagi tako ni mogoče zaključiti, da vlagatelj tudi v trenutku, ko je dal Izjavo o tehnični brezhibnosti in opremljenosti, ni izpolnjeval pogojev in zahtev zakonodaje, naštetih v tej izjavi, in zaradi tega ni izpolnjeval razpisnega pogoja glede tehnične sposobnosti. Vlagateljeve navedbe v zvezi s tem je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Glede izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na osebno sposobnost ponudnika in za katerega vlagatelj meni, da ga izbrani ponudnik ne izpolnjuje, je naročnik v razpisni dokumentaciji kot obvezen pogoj za priznanje osebne sposobnosti ponudnika (1. točka Pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, stran 9 razpisne dokumentacije) med drugim določil: "[â??] Ponudnik ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem. Ponudniku ni bilo na kakršni koli upravičeni podlagi dokazano veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil [â??]" Za dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja so morali ponudniki izpolniti Izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-2).

Z citiranim pogojem je naročnik v razpisno dokumentacijo prenesel pogoja glede osnovne sposobnosti ponudnika, določena v točki b) in c) šestega odstavka 42. člena ZJN-2. V zakonu sta citirana pogoja našteta fakultativno, kar pomeni, da se naročnik po lastni presoji odloči, ali ju bo v razpisni dokumentaciji določil kot izločitveni kriterij. Če in kadar naročnik taka pogoja v razpisni dokumentaciji določi, postaneta obvezna zanj in za ponudnike. V konkretnem primeru je z določitvijo obeh pogojev v razpisni dokumentaciji naročnik zavezal ponudnike in sebe, da je presoja popolnosti ponudbe odvisna tudi od izpolnjevanja spornih pogojev.

V vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeno in podpisano Izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi glede te izjave navaja več razlogov, zaradi katerih meni, da je neresnična, kar utemeljuje s priloženimi odgovori Prometnega inšpektorata Republike Slovenije in Inšpektorata za delo Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da je bilo v opravljenih inšpekcijskih pregledih v letu 2011 pri izbranem ponudniku ugotovljeno, da je kršil določbe tretjega odstavka 92. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, določbe 10. člena Uredbe ES št. 562/2006 in Sveta, določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, večkratne kršitve v zvezi z zaposlovanjem delavcev voznikov na šolskih prevozih, določbe Zakona o delovnih razmerjih in določbe Zakona o varnosti in zdravja pri delu.

Da so bile pri izbranem ponudniku ugotovljene kršitve v zvezi s predpisi, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, je potrdil tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki je v poročilu o izrečenih ukrepih v inšpekcijskih postopkih pri izbranem ponudniku zapisal, da so pri izbranem ponudniku izrekli več prekrškovnih ukrepov zaradi kršitev Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDVOPMD) ter Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD). Vendar sta od vseh izrečenih ukrepov postala pravnomočna le dva (plačilni nalog z dne 6. 7. 2011 in ureditvena odločba za odpravo pomanjkljivosti v zvezi z vodenjem evidenc z dne 11. 3. 2011), saj je pri ostalih ukrepih izbrani ponudnik vložil zahtevek za sodno varstvo, o katerem pristojno sodišče še ni odločalo.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je v zahtevku za revizijo podal dovolj informacij, da bi lahko naročnik pri prekrškovnih organih preveril, kakšne kršitve je izbrani ponudnik storil. Kot gre ugotoviti iz prejete dokumentacije, naročnik niti tekom ugotavljanja popolnosti ponudbe niti kasneje, ko ga je vlagatelj z zahtevkom za revizijo na to opozoril, ni preveril, ali dana izjava izkazuje resnično dejansko stanje. še več, naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 26.9.2011 do vlagateljevih navedb glede domnevnih kršitev pri izbranem ponudniku, ki naj bi izkazovale neresničnost dane izjave, sploh ni opredelil, čeprav mu takĂł opredelitev do navedb v zahtevku za revizijo kot tudi opravo dejanj, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, nalaga ZPVPJN v drugem odstavku 28. člena.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki potrjuje, da je bilo pri izbranem ponudniku ugotovljenih več kršitev, Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi naročnik moral preveriti, ali so bili pri teh kršitvah izpolnjeni vsi elementi, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji za neizpolnjevanje spornega pogoja (npr. ali so bile te kršitve take narave, da jih je mogoče označiti kot "veliko strokovno napako" ali "hujšo kršitev poklicnih pravil", ali je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba za prestopek v zvezi s poklicnim ravnanjem ponudnika). Ker je od ugotavljanja teh dejstev odvisna naročnikova odločitev o ugotovitvi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pa teh dejstev (upoštevajoč odstopljeno dokumentacijo) tekom pregleda ponudbe izbranega ponudnika sploh ni preverjal, je Državna revizijska komisija ocenila, da je naročnik preuranjeno in zato neutemeljeno zaključil, da je izbrani ponudnik sporni pogoj glede osnovne sposobnosti izpolnil in oddal pravilno oziroma popolno ponudbo, s tem pa kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2.

Zaradi ugotovljene kršitve je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 19. 8. 2011.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb preveriti popolnost ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer bo moral popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje (tudi ob upoštevanju ugotovitev v predmetnem revizijskem postopku).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava strošek takse v višini 302,63 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 302,63 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, 30.11.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- VEOLIA TRANSPORT šTAJERSKA d.d., Meljska cesta 97, Maribor
- Občina Starše, Starše 93, Starše
- Jožica Cafuta s.p., Soviče 5a, Videm pri Ptuju
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran