018-367/2011 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Najem in izvedba nadgradnje centralnega sistema za vodenje evidenc delovnega časa za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik šPICA INTERNATIONAL sistemi za avtomatsko identifikacijo d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana-Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška družba Brecelj Korošec Mate Zupančič d.o.o., - o.p., Dvoržakova ulica 11a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.11.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Vlagateljeva pritožba zoper odločitev o stroških se zavrže.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.06.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 24.06.2011, pod št. objave JN 7004/2011.

Naročnik je dne 23.09.2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi ČETRTA POT d.o.o., Planina 3, Kranj, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., šestova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 29.09.2011 zaprosil naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 03.10.2011, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 05.10.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo javnosti, saj mu je onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponujene kadre. Vlagatelj poudarja, da je bila lastna izjava s poimensko navedenimi kadri zahtevana kot dokaz o izpolnjevanju kadrovskega pogoja. Iz navedenega razloga ne bi smela biti opredeljena kot poslovna skrivnost in bi mu moral naročnik omogočiti vpogled tudi vanjo. Vlagatelj navaja, da po njegovih podatkih izbrani ponudnik nima zaposlene osebe, ki bi bila usposobljena za vodenje projektov glede na postavljene zahteve.

Vlagatelj zatrjuje, da ni mogel preveriti, katere osebe je ponudil izbrani ponudnik, ravno tako pa tudi ni mogel preveriti katero osebo je ponudil kot vodjo projekta. Vlagatelj je prepričan, da ponujeni vodja projekta ni zaposlen pri izbranem ponudniku. V kolikor je kot projektni vodja v ponudbi izbranega ponudnika navedena oseba G.H., poudarja vlagatelj, izbrani ponudnik spornega pogoja ni izpolnil, saj navedena oseba ni zaposlena pri izbranemu ponudniku, izbrani ponudnik pa je tudi ni prijavil kot svojega podizvajalca.

Vlagatelj predlaga, da naj iz razloga, ker ni mogel preveriti, ali so vse osebe, ki so navedene v ponudbi (in med njimi tudi vodja projekta) zaposlene pri izbranem ponudniku, navedeno stori naročnik ali Državna revizijska komisija. Izbranega ponudnika naj se v ta namen pozove, da naj za vse osebe, ki jih je navedel v kadrovski izjavi predloži pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa naj se navedeno preveri tudi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in zahteva povrnitev stroškov (1.288,30 EUR za odvetniško nagrado, pavšalni znesek za izdelavo dokumentov v višini 4,50 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev v višini 20,00 EUR, 20 % DDV in 1.332,00 EUR za revizijsko takso).

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 10.10.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je naročnik vlagatelju zakonito odrekel vpogled v izjavo o poimensko navedenih kadrih. Vlagatelj zatrjuje, da gre v spornem delu ponudbe za občutljive osebne podatke, ki niso javni, poleg tega pa so bili označeni tudi kot poslovna skrivnost.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi moral biti vodja projekta redno zaposlen pri ponudniku. Izbrani ponudnik citira naročnikovo kadrovsko zahtevo iz druge alineje točke 3.5 (Zahteve za izbor ponudnika) in iz 11. točke Obrazca 1 (Pogoji za priznanje sposobnosti) in poudarja, da četudi bi se ugotovilo, da sporna zahteva ni jasna, navedeno ne more iti v njegovo škodo. Izbrani ponudnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-299/2011.

Izbrani ponudnik še navaja, da je bistvo vodenja projekta v koordinaciji posameznih aktivnosti. Izbrani ponudnik poudarja, da iz razloga, ker z vodjo projekta G.H. sodeluje neposredno kot s fizično osebo (preko sklenjene pogodbe), vodja projekta nima statusa gospodarskega subjekta v smislu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1). Takšen angažma, poudarja izbrani ponudnik, je zato neposredno podoben in primerljiv z redno zaposlitvijo. Izbrani ponudnik se s tem v zvezi sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-148/2009-10 in št. 018-091/2011.

Tudi ob upoštevanju definicije podizvajalca iz 15. a točke 2. člena ZJN-2, poudarja izbrani ponudnik, je jasno, da vodja projekta ne opravlja storitev, ki bi bile neposredno povezane z razpisanim predmetom javnega naročila, tudi sicer pa pridobi določen subjekt status podizvajalca šele, ko je pogodba z naročnikom sklenjena.

Izbrani ponudnik (zgolj iz previdnosti) še navaja, da tudi morebitna nepredložitev kakšnega dokumenta v zvezi s podizvajalci lahko predstavlja le formalno nepopolnost ponudbe.

V zvezi s predloženo pogodbo in s sklicevanjem na kapacitete ter pravno podlago takšnega razmerja, izbrani ponudnik opozarja na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-148/2009 in 018-292/2010.

Izbrani ponudnik na koncu še navaja, da četudi vlagatelj za ostale kadre niti ne trdi, da niso redno zaposleni, pa je kljub temu pripravljen predložiti vse pogodbe o rednih zaposlitvah za vse prijavljene kadre.

Izbrani ponudnik je priglasil stroške za sestavo vloge v višini 1.400,00 EUR in 20 % DDV.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov ter naložil vlagatelju, da mora izbranemu ponudniku povrniti stroške v višini 1.680,00 EUR (dokument št. 01-425/10 - 10, z dne 17.10.2011). Naročnik uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel dve ponudbi in da sta obe ponudbi popolni.

Naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ni pa mu dovolil vpogleda v tiste dele, ki so bili označeni kot zaupni. Naročnik še navaja, da tudi sicer podatki o kadrih in o njihovi izobrazbi niso javni podatek, izbrani ponudnik pa teh podatkov tudi nima navedenih na spletu.

Naročnik zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi moral biti vodja projekta redno zaposlen pri ponudniku. Naročnik tudi poudarja, da iz razloga, ker izbrani ponudnik vodje projekta ni navedel kot podizvajalca, njegova ponudba ni nepopolna.

Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-148/2009-10 in navaja, da osebe, ki jih ponudnik navede kot odgovorne osebe, ne prevzemajo v izvedbo del v svojem imenu in na svoj račun, kot je to značilno za podizvajalce. Naročnik navaja, da osebe, ki zasedajo ključne funkcije pri izvedbi del, postanejo del osebja izvajalca, in sicer ne glede ali imajo z njim sklenjeno delovno razmerje ali pa z njim sodelujejo zgolj na podlagi pogodbe. V tem primeru takšnih oseb ni mogoče šteti kot podizvajalce, saj so za njih vedno določene specifične zahteve, ki se nanašajo na znanja, izkušnje, certifikate in na reference.

Naročnik še navaja, da je v konkretnem primeru izbrani ponudnik sklenil pogodbo z vodjo projekta, ki je fizična oseba in nima statusa gospodarskega subjekta. Naročnik še navaja, da je vodjo projekta obravnaval v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-091/2011 in zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni nepopolna.

Naročnik je z dopisom, z dne 21.10.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je dne 21.10.2011 opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da glede na to, da ima izbrani ponudnik na svoji spletni strani objavljena imena ter službene nazive za več kot 20 zaposlenih delavcev, očitno teh podatkov ne smatra za poslovno skrivnost. Vlagatelj ponovno poudarja, da je naročnik s tem, ko mu je odrekel vpogled v podatke o kadrih, kršil načelo javnosti. Vlagatelj v zvezi s tem tudi zatrjuje, da iz razloga, ker ni smel vpogledati v naveden segment ponudbe izbranega ponudnika, ni mogel preveriti, ali je izbrani ponudnik izpolnil razpisne pogoje.

Vlagatelj še navaja, da je zahteva naročnika v delu, ki se nanaša na vodjo projekta jasna in nesporna - vodja projekta mora biti eden izmed redno zaposlenih pri ponudniku.

Vlagatelj tudi navaja, da se do naročnikove ugotovitve, da naj bi imel izbrani ponudnik s ponujenim vodjo projekta (kot fizično osebo) sklenjeno pogodbo, ne more opredeliti, saj mu je bil v ta del ponudbe onemogočen vpogled.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil načelo kontradiktornosti, saj mu ni posredoval vloge izbranega ponudnika, s katero naj bi se slednji izrekel o njegovem revizijskem zahtevku. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem kršil tudi njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, še zlasti, če je bila tej vlogi priložena tudi dodatna dokumentacija.

Vlagatelj je istega dne (21.10.2011) vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških, in sicer tako zoper naročnikovo odločitev, s katero je zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov, kakor tudi zoper naročnikovo odločitev, s katero mu je naložil plačilo stroškov izbranega ponudnika.

Vlagatelj navaja, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen, zaradi česar bi mu moral naročnik povrniti priglašene stroške.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik očitno naknadno oziroma tekom predrevizijskega postopka pridobil pogodbo, ki naj bi bila sklenjena z vodjo projekta. Glede na to, da je naročnik pogodbo pridobil v okviru dejanj, potrebnih za ugotovitev dejstev in navedb, ki jih je zapisal vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi moral naročnik tako vlagatelju kot tudi izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške.

Vlagatelj se tudi ne strinja z višino odmerjenih stroškov in navaja, da mu je naročnik naložil plačilo stroškov v višjem znesku kot jih je zahteval izbrani ponudnik. Vlagatelj še zatrjuje, da iz razloga, ker mu tudi ni bila odstopljena vloga izbranega ponudnika, ni mogel preveriti strukture priglašenih stroškov.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer 50,00 EUR za sestavo pritožbe, pavšalni znesek za izdelavo dokumentov v višini 1,35 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Izbrani ponudnik je 26.10.2011 zaprosil Državno revizijsko komisijo naj mu odstopi vlogo, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika.

Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku zahtevano vlogo posredovala dne 10.11.2011.

Izbrani ponudnik je dne 10.11.2011 Državno revizijsko komisijo ponovno zaprosil za vlogo, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji dne 16.11.2011 odstopil pripravljalno vlogo. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je vlagatelj v opredelitvi do naročnikove odločitve navajal dejstva, ki so mu morala biti poznana že ob vložitvi revizijskega zahtevka. Dejstvo, poudarja izbrani ponudnik, da je vlagatelj šele 20.10.2011 pridobil izpis spletne strani, ne utemeljuje njegovega zatrjevanja, da tega dokaza ni mogel predložiti že ob vložitvi revizijskega zahtevka.

Izbrani ponudnik še navaja, da ne razume povezave med podatki o kadrih in revizijskim zahtevkom, saj vlagatelj napada zgolj ustreznost vodje projekta. Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj v zvezi z ustreznostjo vodje projekta tudi sicer ne navaja nič novega. Izbrani ponudnik v zvezi s tem še dodaja, da je vlagateljeva argumentacija tolmačenja razpisne dokumentacije ekstenzivna in ni skladna z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije.

Izbrani ponudnik je za sestavo pripravljalne vloge priglasil stroške v višini 1.400,00 EUR in 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je dne 15.11.2011 od izbranega ponudnika zahtevala, naj ji odstopi pogodbe o zaposlitvi za vseh deset oseb, ki jih je navedel v dokumentu Izjava o kadrih, z dne 12.08.2011, in sicer v rubriki "Razvoj programske opreme" in pogodbe o zaposlitvi za vsaj pet oseb, ki jih je navedel v istem dokumentu, v rubriki "Podporne dejavnosti". Poleg tega je Državna revizijska komisija tudi zahtevala, naj ji izbrani ponudnik za vseh 15 kadrov odstopi še obrazce M-1, oziroma v primeru, če je prišlo do sprememb podatkov o zavarovanju tudi obrazce M-3.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji dne 18.11.2011 odstopil vso zahtevano dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in (posledično) popolna v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, oziroma ali je vlagatelj izpolnil kadrovski pogoj iz druge alineje točke 3.5 (Zahteve za izbor ponudnika) in iz 11. točke Obrazca 1 (Pogoji za priznanje sposobnosti). Vlagatelj tudi zatrjuje, da mu je naročnik v navedenem delu ponudbe izbranega ponudnika oziroma v delu, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujene kadre, nezakonito odrekel vpogled.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z upoštevanjem prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ter jo mora naročnik izločiti iz postopka. Ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je v drugi alineji točke 3.5 (Zahteve za izbor ponudnika) navedel naslednjo zahtevo:

"Ponudnik mora imeti na dan oddaje ponudbe vsaj 10 redno zaposlenih za razvoj programske opreme in 5 redno zaposlenih za podporne dejavnosti sistemu. Dokazilo je predložena lastna pisna ponudnikova izjava s poimensko navedbo:

- vodje projekta,
- oseb zadolženih za programsko opremo,
- oseb zadolženih za podporne dejavnosti."

Podobno zahtevo je naročnik postavil tudi v 11. točki Obrazca 1, in sicer:

"Pogoj:

Ponudnik ima na dan oddaje ponudbe:

- 10 redno zaposlenih, potrebnih za razvoj programske opreme in
- 5 redno zaposlenih za podporne dejavnosti

Dokaz - ponudnikova predložena lastna pisna izjava s poimensko navedbo:

- vodje projekta,
- 10 oseb zadolženih za programsko opremo,
- 5 oseb zadolženih za podporne dejavnosti."


Med strankama je spor zlasti tudi o tem, kako je potrebno interpretirati citirano zahtevo v delu, ki se nanaša na vodjo projekta. Medtem ko naročnik trdi, da iz njegove zahteve ne izhaja, da bi moral biti tudi vodja projekta zaposlen pri ponudniku, pa nasprotno, vlagatelj trdi, da se citirana naročnikova zahteva razteza tudi na vodjo projekta, oziroma, da so morali ponudniki ponuditi vodjo projekta, ki je pri njih v delovnem razmerju.

Z vlagateljevo interpretacijo razpisne dokumentacije se ni mogoče strinjati. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, iz citiranih navodil izhaja, da so morali ponudniki, da bi bile njihove ponudbe pravilne in popolne (v smislu zgoraj predstavljenih zakonskih določil) predložiti lastno pisno izjavo s poimensko navedbo desetih zaposlenih oseb, ki so zadolžene za programsko opremo, petih zaposlenih oseb, ki so zadolžene za podporne dejavnost in vodjo projekta. Navedeno izhaja zlasti iz 11. točke Obrazca 1, iz katere je mogoče razbrati, da se naročnikova zahteva nanaša le na 10 oseb, ki so zadolžene za programsko opremo in za 5 oseb, ki so zadolžene za podporne dejavnosti. Četudi bi zavzeli stališče, da je zahteva v spornem segmentu razpisne dokumentacije zapisana nejasno oziroma, da iz nje ni razvidno, ali se nanaša (tudi) na odgovornega vodjo del, pa je, skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, ne bi bilo mogoče interpretirati v škodo ponudnikov (oziroma v konkretnem primeru v škodo izbranega ponudnika). Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, nejasne in nekonsistentne razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Iz navedenega razloga je potrebno šteti, da je kadrovski pogoj izpolnjen (tudi) v primeru, če je ponudnik v izjavo vpisal deset oseb, ki so zadolžene za programsko opremo in 5 oseb, ki so zadolžene za podporne dejavnosti, vseh 15 ("poimensko navedenih") kadrov pa je z njim tudi v delovnem razmerju. Poleg tega je moral ponudnik imenovati tudi projektnega vodjo.

Državna revizijska komisija je, skladno s preiskovalnim pooblastilom iz prvega odstavka 32. člena ZPVPJN, v konkretnem primeru ocenila, da bi bilo potrebno ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika v delu, v katerega vlagatelju vpogled ni bil omogočen (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je bil vlagatelju omogočen vpogled poimensko izjavo o kadrih, ki jo je izbrani ponudnik označil z oznako zaupno) popolna in je v ta namen izvedla dokazni postopek z vpogledom v sporno izjavo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je v ta namen od izbranega ponudnika zahtevala tudi, da ji predloži pogodbe o zaposlitvi za vseh 15 oseb, ki jih je vpisal v obrazec (oziroma za vseh deset oseb, ki jih je vpisal v rubriko "programska oprema" in za vsaj pet oseb, ki jih je vpisal v rubriko "podporne dejavnosti"). Poleg tega je Državna revizijska komisija od izbranega ponudnika tudi zahtevala, naj ji za vseh 15 oseb odstopi še obrazce M-1 oziroma v primeru, če je prišlo do sprememb podatkov o zavarovanju, tudi obrazce M-3. Takšna odločitev je skladna tudi z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, poleg tega pa je vlagatelj tudi sam predlagal, da naj Državna revizijska komisija za vse osebe, ki jih je izbrani ponudnik navedel v kadrovski izjavi, predloži pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa ji je tudi predlagal, da naj navedeno preveri pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v dokumentu Izjava o kadrih, z dne 12.08.2011, in sicer v rubriki "Razvoj programske opreme" poimensko navedel deset zaposlenih oseb, v rubriko "Podporne dejavnosti" pa je izbrani ponudnik vpisal osem zaposlenih oseb. Iz pregleda dodatno prejete dokumentacije izhaja, da ima izbrani ponudnik z vsemi desetimi osebami, ki so zadolžene za razvoj programske in s petimi osebami, ki so zadolžene za podporne storitve, sklenjene pogodbe o zaposlitvi (deset poimensko navedenih oseb ima, kot izhaja iz predloženih pogodb o zaposlitvi, sklenjena delovna razmerja za delovno mesto samostojni razvijalec, pet poimensko navedenih oseb pa ima, skladno s predloženimi pogodbami o zaposlitvi, sklenjena delovna razmerja za različne podporne storitve). Izbrani ponudnik je za vseh 15 poimensko navedenih kadrov predložil tudi zahtevane M - obrazce, iz katerih ravno tako izhaja, da imajo vse osebe z njim sklenjeno delovno razmerje. Ker je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe deset zaposlenih oseb, ki so zadolžene za razvoj programske opreme in 5 zaposlenih oseb, ki so zadolžene za podporne dejavnosti, poleg tega pa je poimensko navedel tudi odgovornega vodjo del, je naročnikov kadrovski pogoj tozadevno v celoti izpolnil.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da v kolikor je kot projektni vodja v ponudbi izbranega ponudnika navedena oseba G.H., je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi (oziroma vsaj) iz razloga, ker je izbrani ponudnik ni prijavil kot svojega podizvajalca. Po vlagateljevem mnenju bi torej morala biti družba, pri kateri je zaposlen vodja projekta (kot navaja vlagatelj, naj bi bil G.H. zaposlen pri družbi Snaga Javno podjetje d.o.o., Ljubljana), oziroma oseba G.H. v ponudbi navedena kot podizvajalec, za podizvajalca pa bi moral izbrani ponudnik predložiti tudi vse listine, ki so bile v zvezi s tem zahtevane v razpisni dokumentaciji.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. ZJN-2 pojem podizvajalca definira v 15. a točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v skladu s katero je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. V obravnavanem primeru je kot projektni vodja izbranega ponudnika naveden G.H. kot fizična oseba, ki je z izbranem ponudnikom v pogodbenem razmerju in ne gospodarski subjekt oziroma družba Snaga Javno podjetje d.o.o., Ljubljana. Gospodarska družba, pri kateri je projektni vodja zaposlen, torej ni vključena v izvedbo predmetnega javnega naročila in ni v pogodbenem razmerju z izbranim ponudnikom ter se tudi ni zavezala, da bo izvedla del predmeta javnega naročila.

Po navedeni definiciji je podizvajalec lahko le gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba oziroma na podlagi ZGD-1 je to bodisi gospodarska družba ali podjetnik, medtem ko G.H. predstavlja fizično osebo. Če torej projektni vodja ni zaposlen pri ponudniku, ga zgolj iz tega razloga ni mogoče šteti za ponudnikovega podizvajalca. Poleg tega je naročnik v obravnavanem primeru za ponudnikovo ključno osebo (torej za projektnega vodjo) določil povsem specifične zahteve, ki se nanašajo na izvajanje funkcije projektnega vodje, te pa so povsem drugačne od tistih, ki jih je zapisal v primeru, če bi posamezen ponudnik sodeloval s podizvajalci.

Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ni presojala, ali projektni vodja izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje, ki jih je s tem v zvezi postavil naročnik. Navedeno med strankama v tem postopku namreč ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Iz vlagateljevih očitkov pa je mogoče tudi sicer (vsaj posredno) ugotoviti, da spornemu projektnemu vodji (torej osebi G.H.) priznava izpolnjevanje zahtevanih znanj.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo revizijskih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Revizijski postopek se skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN začne takrat, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, deli usodo odločitve o glavni stvari (tj. o zahtevku za revizijo). Povrnitev stroškov je namreč skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja da je odločitev o stroških akcesorne narave. Ker revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo vključuje tudi odločitev o stroških, je vložitev pritožbe v obravnavanem primeru nedopustna, zato jo je Državna revizijska komisija zavrgla. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških je dopustna le v primeru, če se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja le z naročnikovo stroškovno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je (kot že izhaja iz te obrazložitve) vlagatelju naložil, da mora izbranemu ponudniku povrniti stroške v višini 1.680,00 EUR z DDV.

Izbrani ponudnik je v vlogi "Izjasnitev izbranega ponudnika na revizijski zahtevek za JN najem in izvedba nadgradnje centralnega sistema za vodenje evidenc delovnega časa", z dne 12.10.2011, zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 1.400,00 EUR za odvetniško zastopanje ter 20 % DDV. Poleg tega je izbrani ponudnik povrnitev stroškov v isti višini zahteval tudi za sestavo pripravljalne vloge, z dne 14.11.2011. Stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija ne priznava, saj ocenjuje, da niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik se ima skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN), vendar pa je upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Poleg tega je izbrani ponudnik (šele) na posebno zahtevo Državne revizijske komisije predložil pogodbe o zaposlitvi in M-obrazce, čeprav bi to lahko storil že pred tem (bodisi z vlogo, z dne 10.10.2011, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, bodisi s katerokoli od treh vlog, ki jih je posredoval Državni revizijski komisiji dne 26.10.2011, 10.11.2011 in 16.11.2011).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 30.11.2011

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Brecelj Korošec Mate Zupančič d.o.o., - o.p., Dvoržakova ulica 11a, Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., šestova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana

Natisni stran