018-369/2011 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OMEGA consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.12.2011

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 29.9.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 574/11-mu z dne 16.9.2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", ki je bil razveljavljen s prejšnjo točko izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.668,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

4. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.7.2011 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 8224/2011 z dne 21.7.2011, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo 2011/S 141-234388 z dne 26.7.2011.

Dne 16.9.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 574/11-mu, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma PNZ, d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana ter DRI, d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerih ponudba je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ugodnejša od (drugouvrščene) vlagateljeve ponudbe.

Na vlagateljevo zahtevo z dne 21.9.2011 je naročnik temu dne 26.9.2011 omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Z vlogo z dne 29.9.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja več razlogov za zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ter zatrjuje njeno neustrezno vrednotenje. Vlagatelj tako najprej izpostavlja, da je naročnik v projektni nalogi ter v vzorcu pogodbe podal nesporno in jasno zahtevo glede ključnih mejnikov za posamične faze projekta. Tako je med drugim določil, da mora biti ključna aktivnost 1 (Določitev skupnih središč JPP) dokončana v treh mesecih po podpisu pogodbe in najkasneje do 30.11.2011. Izbrani ponudnik je v "Tabeli izvedbeâ??" in v "Terminskem planu" za izvedbo ključne aktivnosti 1 predvidel čas od začetka 1. tedna oktobra 2011 do konca 1. tedna januarja 2012, kar je več kot 3 mesece po podpisu pogodbe in nesporno po poteku zadnjega roka za zaključek predmetne aktivnosti, t.j. 30.11.2011. Navedeno po vlagateljevem prepričanju pomeni, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, ki so določene v razpisni dokumentaciji. To pa je podlaga za označitev ponudbe izbranega ponudnika za nepopolno in posledično za obveznost naročnika ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Nespornost izpostavljenega odstopanja je v ponudbi izbranega ponudnika, sledeč vlagatelju, zaznal tudi naročnik, ki je izbranega ponudnika dne 6.9.2011 pozval k pojasnitvi ponudbe. Na podano zahtevo je izbrani ponudnik odgovoril dne 8.9.2011, s pojasnilom, da je ponujena izvedba rokov storitev pod aktivnostjo št. 1 v okviru rokov iz pogodbe ter projektne naloge, saj se je kot ponudnik v celoti strinjal z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj s tem v zvezi meni, da je naročnik s podanim pozivom k pojasnilu posegel v sfero nedopustnega saniranja sicer nesporne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika glede prekoračitve izvedbenega roka za aktivnost 1, s tem pa kršil določila drugega odstavka 78. člena ZJN-2, načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter načelo transparentnosti postopkov javnega naročanja. Vlagatelj podredno izpostavlja še, da izbrani ponudnik v okviru podanega pojasnila ni opredelil ne končnega roka za zaključek aktivnosti 1 niti ni slednjega prikazal v spremenjeni obliki s predložitvijo novega terminskega plana, s čemer bi imel naročnik podlago za podajo ocene pravočasnosti in usklajenosti izvedbe aktivnosti 1 s strani izbranega ponudnika. Vlagatelj pa dodaja tudi, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotavlja, da izbranega ponudnika ni potrebno pozvati k odpravi formalnih pomanjkljivosti v ponudbi, medtem ko je iz postopkovne dokumentacije razvidno, da je izbranemu ponudniku dne 6.9.2011 poslal "Poziv za pojasnilo prijaveâ??", na katerega mu je ta odgovoril dne 8.9.2011. Glede na osebno vročitev obeh omenjenih dokumentov ter njuno vročitev na ista dneva, kot sta bila dokumenta izdana, se vlagatelju poraja sum o možnosti naknadnih dopolnitev ponudbe izven sicer zabeleženih rokov in posledično sum glede netransparentnega izvajanja postopkov javnega naročanja. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj navaja še druge razloge za zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Tako navaja, da naj izbrani ponudnik v predloženem elaboratu o izvedbi javnega naročila z vidika kadrov ne bi prikazal zasedenosti kadra v urah, elaborat o izvedbi predmetnega javnega naročila z vidika kadrov naj ne bi bil usklajen s terminskim planom, z njim pa naj izbrani ponudnik tudi ne bi dokazal, da je sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem roku. Pri aktivnosti 5 naj izbrani ponudnik v planu zasedenosti kadrov ne bi prikazal, kdo naj bi aktivnost izvajal. Izbrani ponudnik naj dalje ne bi zagotovil popolne ponudbe, ker naj bi bila nominirana vodja projekta ter geodet brez ustreznih referenc. Neustrezno naj bi bilo tudi naročnikovo priznanje referenc enemu izmed nominiranih projektantov projektne infrastrukture, pa tudi priznanje v ponudbi izbranega ponudnika predloženih referenc za izdelavo projektnih dokumentacij za bodisi javne ceste bodisi parkirišča oziroma garažne hiše. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila dalje nepopolna, ker naj v njej ne bi bili navedeni vsi podizvajalci, ki naj bi sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, pa tudi zato, ker je v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije deloma predložena v tujih jezikih. Kot slednje vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika neustrezno vrednotil po podmerilu C: Dodatna strokovna usposobljenost, saj naj izbranemu ponudniku ne bi smel podeliti dodatne točke za nominirano strokovnjakinjo P.K. Vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi. Vlagatelj ob tem zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 10.10.2011 po svojem pooblaščencu na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz revizijskega zahtevka in te v celoti označil za neutemeljene. Ob tem je izbrani ponudnik v postopek priglasil stroške, nastale z zjasnitvijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 21.10.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej ugotavlja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil samostojno, medtem ko je v postopku oddaje javnega naročila oddal skupno ponudbo. Po naročnikovem mnenju je vlagatelj revizijski zahtevek sicer upravičen vložiti na ta način, sporna pa naj bi bila vlagateljeva navedba, da mu je škoda nastala s tem, ko mu naročnik ni oddal javnega naročila - to bi naročnik namreč lahko oddal zgolj konzorciju, zgolj v okviru neizbrane ponudbe konzorcija pa bi lahko vlagatelju tudi nastala škoda. Pravilno bi bilo torej, da bi vlagatelj dokazoval, da mu je škoda nastala s tem, ko naročnik javnega naročila ni dodelil konzorciju, katerega član je, česar pa vlagatelj ne zatrjuje. Naročnik zato meni, da vlagatelj ni uspel izkazati nastanka škode zaradi domnevnih nepravilnosti naročnika, tako pa naj temu tudi ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka. Ne glede na navedeno se je naročnik opredelil tudi do vsebinskih navedb iz revizijskega zahtevka. V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na rok zaključka aktivnosti 1, naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji roke opredelil v dveh dokumentih, in sicer v projektni nalogi ter v vzorcu pogodbe. V obeh primerih je naročnik roke opredelil tako relativno, t.j. v mesecih od podpisa pogodbe, kot absolutno, torej z opredelitvijo točno določenega datuma dokončanja aktivnosti. Naročnik je roke na ta način določil namenoma, saj so bili absolutni roki opredeljeni v Sklepu o sofinanciranju operacije, izdanem s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki pa je bil izdan šele v maju 2011. Naročnik se je zavedal pomanjkljivosti absolutnih rokov, zato je v razpisni dokumentaciji določil tudi relativne roke, hkrati pa je na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko podal vlogo za prenos sredstev sofinanciranja iz leta 2011 v leto 2012. Naročnik kot pomembno izpostavlja, da je pogoj št. 13 v razpisni dokumentaciji oblikoval na način, da je ponudnike zavezal, da morajo spoštovati končni rok izvedbe, t.j. 30.8.2012, ob tem pa je predvidel tudi možnost podaljšanja rokov, pod pogojem, da bo uspel pridobiti predhodno soglasje SVLR. Sledeč naročniku med strankami ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, iz katere izhaja spoštovanje končnega roka izvedbe, s čemer je izpolnil tudi pogoj št. 13 iz razpisne dokumentacije. Glede opredelitve roka zaključka aktivnosti 1 je naročnik v fazi ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika ugotovil nejasnost v predloženem terminskem planu. Naročnik je izbranega ponudnika zato pozval k pojasnilu, ali je bila z grafično prikazanimi 13 tedni dejansko ponujena izvedba storitev pod aktivnostjo 1 v okviru rokov iz projektne naloge in pogodbe, t.j. v okviru treh mesecev od podpisa pogodbe. Izbrani ponudnik je potrdil, da je predložen terminski plan pod aktivnostjo 1 v okviru rokov iz projektne naloge in pogodbe, torej v okviru treh mesecev od podpisa pogodbe. Na tej podlagi je naročnik ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu popolna. Naročnik ob tem poudarja, da ni dopustil spreminjanja ali dopolnjevanja ponudbe, temveč je zahteval le njeno pojasnilo, zato so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano netransparentnost izvedbe postopka. V nadaljevanju sklepa se naročnik opredeljuje do preostalih revizijskih navedb v prid zatrjevani nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer tudi te označuje za neutemeljene. Utemeljenost naročnik, nasprotno, priznava revizijskim navedbam, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik tako priznava, da izbranemu ponudniku ne bi smel priznati točke za prijavljeno strokovnjakinjo P.K., pri čemer pa ugotavlja, da to dejstvo ne vpliva na njegovo končno odločitev oz. na vrstni red ponudb. Tudi v tem delu je naročnik zato, na podlagi 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek označil za neutemeljen. Naročnik je kot slednje zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je dne 27.10.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega 27.10.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39., 41. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik najprej ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vodenje predmetnega revizijskega postopka.

Iz določil prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da se aktivna legitimacije prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda, ter zagovorniku javnega interesa. Skladno z določili drugega odstavka 14. člena ZPVPJN se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik upoštevaje določbe zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti. Iz določil tretjega odstavka 14. člena ZPVPJN kot slednje izhaja, da lahko v primeru, kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je (sledeč spisovni dokumentaciji) vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal pravočasno skupno ponudbo s partnerjema Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana in SL CONSULT, d.o.o., Ljubljana. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju določil drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, posledično ugotavlja, da vlagatelj izkazuje interes da se konzorciju, katerega član je, s tem pa tudi njemu, dodeli predmetno javno naročilo. Vlagatelj pa, skladno z določili prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, po ugotovitvah Državne revizijske komisije izkazuje tudi, da bi konzorciju, katerega član je, s tem pa tudi njemu, z zatrjevanimi kršitvami v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko nastala škoda; v primeru, če bi se vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi to namreč narekovalo ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika ter posledično razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, s tem pa (v primeru oddaje) tudi oddajo predmetnega javnega naročila konzorciju, katerega član je vlagatelj in ki je oddal edino preostalo ponudbo v postopku.

Ker sta tako izpolnjena oba elementa aktivne legitimacije, kot ju opredeljuje prvi odstavek 14. člena ZPVPJN, vlagatelj pa je bil kljub temu, da je nastopal v skupni ponudbi, skladno z določili tretjega odstavka 14. člena ZPVPJN revizijski zahtevek upravičen vložiti tudi samostojno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka.


Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena kot nepopolna, obenem pa zatrjuje tudi neustreznost njenega ocenjevanja po enem izmed meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Med razlogi za zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj najprej navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje določil razpisne dokumentacije glede rokov za izvedbo ključne aktivnosti 1.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v dokumentu "Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila" določil tudi "13. pogoj" (stran 15), in sicer v naslednji vsebini:

"Ponudnik ima izdelan terminski plan napredovanja in dokončanja del, skladen s ponujenim rokom izvedbe. Ponujeni rok izvedbe mora biti znotraj naročnikovega končnega roka izvedbe."

Kot zahtevano dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik določil: "Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s predložitvijo terminskega plana, izdelanega na lastnem obrazcu ponudnika." Pri tem pa je določil še: "V primeru partnerske ponudbe l pogoj izpolnjujejo vsi partnerji skupaj".
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre dalje ugotoviti, da je naročnik v dokumentu "Projekta naloga" med drugim določil tabelo "Rok izvedbe", v kateri je za "Ključno aktivnost operacijeâ??" pod št. 1 ("Določitev skupin središč JPP") kot "predviden zaključek aktivnosti" navedel rok "3 mesece po podpisu pogodbe", kot "zadnji rok za zaključek aktivnosti" pa rok 30. november 2011. Za aktivnosti pod št. 2, 3 ter 4 je naročnik kot "predviden zaključek aktivnosti" navedel rok "12 mesecev po podpisu pogodbe", kot "zadnji rok za zaključek aktivnosti" pa rok 30. avgust 2012. Ob tem je naročnik navedel tudi naslednjo opombo: "Ob odobritvi SVLR je možno podaljšanje rokov.".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre kot slednje ugotoviti, da je naročnik v vzorcu pogodbe med drugim (3. člen) določil:

"Izvajalec se obvezuje, da bo prevzete naloge za ključno aktivnost 1: Določitev skupin središč JPP zaključil najkasneje v roku 3 mesecev po podpisu te pogodbe, vendar ne kasneje kot 30.11.2011.

Izvajalec se obvezuje, da bo prevzete naloge za ključne aktivnosti 2: študija izvedljivosti in analiza stroškov in koristi, 3: študija lokacij in 4: Faznost gradnje zaključil najkasneje v roku 12 mesecev po podpisu te pogodbe, vendar ne kasneje kot 30.08.2012.

Pogodbeni stranki lahko roke iz prvega in drugega odstavka tega člena podaljšata le pod pogojem, da naročnik predhodno pridobi soglasje SVRL za podaljšanje rokov izvedbe.

Izvajalec ne more priti v zamudo, če je razlog za zamudo na strani naročnika."

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka postavil jasno in nedvoumno zahtevo po tem, da se naloge v okviru ključne aktivnost 1 ("Določitev skupin središč JPP) zaključijo v treh mesecih od podpisa pogodbe (relativni rok) in hkrati najkasneje do 30.11.2011 (absolutni rok). Državna revizijska komisija posledično pritrjuje vlagatelju v njegovih navedbah, da so morali ponudniki za to, da bi bilo njihove ponudbe mogoče šteti za primerne (in popolne), pri pripravi teh upoštevati tudi navedeni (relativni in absolutni) rok. Ob zapisanem sicer drži, da je naročnik v okviru razpisne dokumentacije predvidel možno podaljšanje tega roka (in ostalih rokov), pri čemer pa gre ugotoviti, da do poteka roka za oddajo ponudb (29.8.2011), ki predstavlja trenutek, po stanju ob katerem se presoja popolnost oddanih ponudb, do takšnega podaljšanja obravnavanega roka ni prišlo. Zaradi navedenega so morali ponudniki pri pripravi svojih ponudb rok za zaključek ključne aktivnosti 1 upoštevati v vsebini, kot je bila predstavljena (zgolj pripomniti gre, da je naročnik vlogo za prenos odobrenih sredstev sofinanciranja tudi sicer podal šele dne 31.8.2011, t.j. po poteku roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku). V tej zvezi je brezpredmetno tudi naročnikovo sklicevanje na vsebino ravno tako predstavljenega 13. pogoja, saj določila tega v ničemer ne posegajo v dolžnost ponudnikov, da zagotovijo izpolnjevanje ostalih zahtev razpisne dokumentacije, tako pa tudi zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila in med katere sodi tudi rok za dokončanje ključne aktivnosti 1.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v okviru svoje ponudbe med drugim predložil tudi dokumenta "Tabela izvedbe za javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"" ter "Terminski načrt za javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"". Z vpogledom v oba omenjena dokumenta gre ugotoviti, da iz njiju, kot to utemeljeno izpostavlja vlagatelj, jasno izhaja, da je izbrani ponudnik predvidel izvajanje ključne aktivnost 1 ("Določitev skupin središč JPP) v obdobju od oktobra 2011 do vključno januarja 2012.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje enega od pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in sicer pogoja, ki se nanaša na rok za dokončanje ključne aktivnosti 1 ("Določitev skupin središč JPP). Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč določil, da mora biti navedena aktivnost zaključena najkasneje do 30.11.2011, iz ponudbe izbranega ponudnika pa izhaja, da je ta zaključek navedene aktivnosti predvidel za januar 2012. Pojasnilo ponudbe, ki ga je izbrani ponudnik naročniku na njegovo zahtevo posredoval dne 8.9.2011 in v katerem je zgolj pavšalno pojasnil, da je ponujena izvedba rokov storitev pod aktivnostjo 1 v okviru rokov iz pogodbe ter projektne naloge, na navedeno dejstvo nima vpliva.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da je vlagateljeva ponudba neprimerna (20. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 1. člena ZJN-2), naročnik pa jo je bil kot takšno dolžan izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Ker tega ni storil, temveč je izbranemu ponudniku tudi oddal predmetno javno naročilo, je izpodbijana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila nezakonita (v neskladju z navedenimi določili ZJN-2), s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 29.9.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 574/11-mu z dne 16.9.2011.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb ugotovila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in je razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na druge zatrjevane razloge v prid nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika oziroma njenemu neustreznemu vrednotenju po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, ni obravnavala; obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

Iz določil tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN med drugim izhaja, da mora Državna revizijska komisija v svoji odločitvi navesti razloge zanjo in naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s postavitvijo v tem sklepu obravnavane zahteve razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila povzročil situacijo, ko so ponudniki v svojih ponudbah za to, da bi bilo te mogoče označiti za popolne, izvajanje ključne aktivnosti 1 morali načrtovati tako, kot da bo ta zaključena najkasneje do 30.11.2011 (t.j. v roku, ki se je iztekel, še preden je bilo predmetno javno naročilo sploh pravnomočno oddano). Če so ponudniki izvajanje ključne aktivnosti 1 načrtovali v drugih rokih, ima to namreč za posledico nepopolnost njihovih ponudb. Povedano drugače - ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imajo v posledici obravnavne zahteve možnost oddati popolno ponudbo, ki pa nujno vsebuje nerealno dinamiko izvajanja ključne aktivnosti 1, ali pa ponudbo, kjer je dinamika izvajanja ključne aktivnosti 1 sicer realna, a je ponudba posledično nepopolna.
Glede na zapisano Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila preveri, ali je predmetno javno naročilo po obstoječi razpisni dokumentaciji sploh mogoče zakonito oddati ter da sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da ji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"", ki je bil razveljavljen s 1. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo ta po uradni dolžnosti začela postopek za ugotavljanje prekrška (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini 5.668,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznava celotne priglašene stroške, in sicer v višini 5.668,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.668,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, je zahteval tudi izbrani ponudnik. Ta je v postopku priglasil stroške odvetniškega zastopanja pri vložitvi vloge z dne 10.10.2011, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz revizijskega zahtevka, in sicer v višini 1.400,00 EUR, povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, ne ocenjuje za potrebne (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik se ima glede na 11. člen ZPVPJN in drugi odstavek 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je upravičen le do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru izbrani ponudnik v svoji vlogi z dne 10.10.2011 ni navedel nobenih dejstev, ki bi vplivala na odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, tako pa tudi, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Zahtevo izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, je Državna revizijska komisija, na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, zato zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 1.12.2011


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Tehnološki park 19, Ljubljana,
- OMEGA consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, Ljubljana,
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana,
- DRI, d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran