018-363/2011 Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja šolskega hotela Astoria - 2. faza", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik STRABAG gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32, Bled (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 11. 2011

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29.9.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 10.285,08 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ponudnike, ki so mu na podlagi vabila k oddaji ponudb za javno naročilo "Izgradnja šolskega hotela Astoria - 2. faza - pogajanja" z dne 1.9.2011 oddali popolne ponudbe, povabil k pogajanjem.

Na podlagi izvedenih pogajanj je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vse sodelujoče ponudnike dne 19.9.2011 seznanil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika VG5 d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve je še razvidno, da je vlagatelj oddal drugo najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila zaradi nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik predračuna na več straneh ni izpolnil, saj ni izpolnil nekaterih razčlenjenih postavk, pri katerih so bile vpisane le količine, niso pa bile navedene cene na enoto mere in zmnožek. Ker je izbrani ponudnik navedena mesta v predračunu pustil prazna, iz vsebine ponudbe pa ni razvidno, da bi bile navedene postavke vključene v kakšno drugo postavko ali kako drugače ponujene, pomeni, da teh postavk ni ponudil. Ob upoštevanju, da je naročnik v razpisni dokumentaciji sam določil, da so neizpolnjene postavke ponudbenega predračuna razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, bi moral naročnik njegovo ponudbo kot nepopolno izločiti. Vlagatelj tudi meni, da dopolnitev ponudbe v teh postavkah ni dopustna, in se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo zaradi ugotovitve, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, ter povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Z vlogo z dne 5.10.2011 se je o navedbah vlagatelja izjasnil izbrani ponudnik, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Avrelija Barle iz Ljubljane. Izbrani ponudnik meni, da so vlagateljeve trditve neutemeljene, saj je za sporne dele v ponudbenem predračunu v 1. rubriki naročnikovega popisa izrecno navedeno, da gre v nadaljnjih rubrikah za sestavo funkcijskih enot in tehničnih karakteristik le-teh, torej za manjšo enoto od funkcijske enote, za katero je prikazana enotna cena. Na tak način je sporne rubrike v popisu razlagal tudi izdelovalec popisa.

Naročnik je s sklepom 17.10.2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da se popis del izpolni v vseh postavkah, kar je izbrani ponudnik izpolnil. Naročnik je popis del namreč oblikoval tako, da je pred vsako postavko navedel številko, izbrani ponudnik pa je za vsako posamezno postavko navedel ceno na enoto ter zmnožek te cene in količine. Vlagatelj spregleda, da v delih, v katerih izbrani ponudnik popisa ni izpolnil, ne gre za postavke popisa del, saj tam ni navedenih številk, pač pa za tehnične specifikacije, kamor pa se cen nikoli ne vpisuje. Drugačno razumevanje izpolnjevanja popisa del, kjer bi ponudniki za vsako vrstico, ki opisuje vrsto in obseg del, vpisovali ceno, bi bilo popolnoma nesmiselno, saj za takšne posamezne vrstice že pojmovno ni mogoče določiti cene. Naročnik dodatno opozarja, da popisa drugače tudi ni mogoče izpolniti, saj ima lahko posamezna postavka samo eno ceno oz. vrednost, ter da sta razpisno dokumentacijo na enak način razumela tudi vlagatelj in ponudnik Makro 5 gradnje, ki sta cene vpisovala zgolj za posamezne postavke.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 19.10.2011 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, ki jo je po pozivu Državne revizijske komisije, v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, dne 26.10.2011 dopolnil.

Vlagatelj je dne 24.10.2011 naročniku in Državni revizijski komisiji poslal prvo pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da je pri naročniku zahteval vpogled v vso korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, saj sumi, da je naročnik še dodatno kršil pravila javnega naročanja, vendar mu naročnik do oddaje te vloge vpogleda ni omogočil, zato vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da mu omogoči vpogled in mu določi primeren rok,v katerem se lahko opredeli do vsebine posredovanih dokumentov. V nadaljevanju se vlagatelj opredeli do novih vsebinskih navedb naročnika, pri čemer se opredeli tudi do izjasnitev izbranega ponudnika, ki jih je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo povzel naročnik.

Vlagatelj je dne 25.10.2011 in 2.11.2011 Državni revizijski komisiji in naročniku poslal še drugo in tretjo pripravljalno vlogo, v kateri se opredeljuje do navedb izbranega ponudnika in zatrjuje, da mnenje izdelovalca popisa del, ki ga je predložil izbrani ponudnik, kaže, da je bil slednji v neenakopravnem položaju glede na preostale ponudnike.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je vlagatelj z vlogo z dne 24.10.2011 prepozno opredelil do navedb naročnika iz sklepa z dne 17.10.2011.

ZPVPJN v petem odstavku 29. člena določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve naročnika, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (prva alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN), opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik vlagatelju in njegovemu pooblaščencu odločitev o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo vročil 18.10.2011 (torek), vlagatelj pa je prvo pripravljalno vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika, naročniku in Državni revizijski komisiji poslal priporočeno po pošti 24.10.2011 (ponedeljek).

V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP), ki se glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, je začel rok za opredelitev vlagatelja do navedb naročnika teči 19.10.2011 (sreda), iztekel pa se je 21.10.2011 (petek).

Ob upoštevanju drugega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, je vlagatelj naročniku in Državni revizijski komisiji prvo pripravljalno vlogo izročil 24.10.2011 (ponedeljek), torej po izteku roka iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN (po preteku treh delovnih dni). Ker je bila vloga vložena prepozno, Državna revizijska komisija navedb v njej ni upoštevala.

Državna revizijska komisija prav tako ni upoštevala vlagateljevih navedb iz druge in tretje pripravljalne vloge, saj je ocenila, da te za rešitev spora med strankama niso bistvene.

Med strankama je sporno, ali je izbrani ponudnik v dani ponudbi naročniku ponudil vse, kar je naročnik zahteval. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni podal cen za vse postavke ponudbenega predračuna, kar pomeni, da teh postavk ni ponudil. Naročnik nasprotno zatrjuje, da pri spornih delih ponudbenega predračuna ne gre za postavke ponudbenega predračuna, ampak zgolj za opis vrste in obsega del, kamor ponudnikom ni bilo treba vpisovati cen.

Stranki si ne nasprotujeta glede dejanskega stanja, ki ga je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila tudi Državna revizijska komisija, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila po odprtem postopku, objavljeni preko Portala javnih naročil dne 10.6.2011, pod št. objave JN6381/2011, ki je bila osnova za postopek s pogajanji brez predhodne objave, v točki 3.1. Oblika ponudbe (stran 20 razpisne dokumentacije), zapisal: "Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, vključno s popisom del, izpolniti vsa prazna mesta, [â??]

V kolikor vsa prazna mesta ne bodo izpolnjena, bo naročnik ocenil, katera od teh napak predstavlja formalno nepopolnost ter katera nebistveno pomanjkljivost ponudbe. Neizpolnjene postavke ponudbenega predračuna so razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila."

Nadalje je naročnik v točki 7 Tehnične specifikacije (stran 27 razpisne dokumentacije) določil: "Vrsta in obseg del je natančneje opredeljen v popisu del, ki je razviden iz tehničnega dela razpisne dokumentacije ter iz tehničnega poročila.

Ponudniki morajo v ponudbi priložiti v celoti izpolnjen popis del, v katerem morajo biti izpolnjene vse postavke ponudbenega predračuna ter podpisano in ožigosano tehnično poročilo. Postavke ponudbenega predračuna služijo naročniku za določanje cen pri morebitnih dodatnih delih[â??]"

Med strankama nadalje ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu, v okviru popisa del in opreme strojnih instalacij za skupino 1 Prezračevanje in klimatizacija, na straneh 124, 128, 132, 136, 141 in 145 ponudbenega predračuna, pri popisu šestih klimatskih naprav ni izpolnil praznih polj, ki so bila namenjena vpisu enotne in skupne cene za nekatere dele klimatskih naprav, ter da je izbrani ponudnik pri vsaki od klimatskih naprav vpisal le ceno za komplet. Navedeno je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Sporno pa ostaja, ali je treba sporne pozicije pri popisu del šteti kot postavke ponudbenega predračuna, ki bi jih izbrani ponudnik moral izpolniti, ali zgolj kot tehnične specifikacije (opis vrste in obsega del), kamor cen ni bilo potrebno vpisovati, in je bilo dovolj, če je bila dana le cena za komplet.

Po oceni Državne revizijske komisije iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, predstavljajo sporne vrstice popisa del postavke ponudbenega predračuna, ki bi jih izbrani ponudnik moral izpolniti.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v popis del, del katerega je bil tudi ponudbeni predračun, ugotovila, da je naročnik sporne klimatske naprave opisal na način, da je v posameznih vrsticah naštel opremo, material in dela, potrebna za dobavo in montažo klimatskih naprav. Večina od njih je bila opisana na način, da je naročnik v prvem stolpcu opisal opremo, material in dela, vse ostale stolpce v posamezni vrstici (enota mere, količina) pa pustil prazne, kot npr.:
"
št. Opis opreme, materiala in del E. mere Količina Enotna cena SKUPNA CENA
STROJNE INSTALACIJE EUR EUR
[â??]
-Odvodna klimatska naprava:
(enote si sledijo v smeri povratnega zraka)
-Zajemna enota opremljena s kasetnim filtrom razreda G4, posluževalnimi vrati na tečajih s posebnimi zapornimi elementi in fleksibilnimi priključki.
-Enota s kulisnim dušilnikom zvoka dolžine 900 mm, sposobnost dušenja 18 dB(A) pri 250 Hz.
[â??]"
Iz navedenega je razvidno, da je naročnik opisal sestavo funkcijskih enot in tehnične karakteristike klimatskih naprav, med strankama pa ni sporno, da pri teh opisih, pri katerih naročnik ni predvidel enote mere in količine zanje, ni šlo za postavke ponudbenega predračuna, temveč zgolj za tehnične karakteristike delov klimatskih naprav, ter da ponudnikom zanje ni bilo treba posebej vpisovati cen.

Vendar pa je naročnik, za razliko od zgoraj opisanih tehničnih karakteristik sestavnih delov klimatskih naprav, za obravnavane elemente elektronske avtomatske regulacije za priključitev (na DDC sistem) za klima napravo (npr. motorni pogoni za žaluzije, zunanje temperaturno tipalo, protizmrzovalni kanalski termostat, in drugi), poleg opisa opreme v prvi vrstici navedel v drugi vrstici tudi enoto mere (kos) in v tretji vrstici količino zahtevane opreme, kot npr.:
"[â??]
Elementi elektronske avtomatske regulacije za priključitev za klima napravo:
Elektromotorni dvopotni tlačno neodvisni regulacijski ventil s pogonom (za grelnik) kot npr. proizvod TA tip KTM 512 DN25/32; s pogonom TA-R25 kos 1
Elektromotorni dvopotni tlačno neodvisni regulacijski ventil s pogonom (za hladilno enoto) kot npr. proizvod TA tip KTM 512 DN25/32; s pogonom TA-R25 kos 1
Motorni pogoni za žaluzije kos 3
Zunanje temperaturno tipalo kos 1
Kanalsko temperaturno tipalo kos 2
[â??]"

Čeprav naročnik navaja, da gre tudi pri slednjih elementih zgolj za tehnične karakteristike delov klimatskih naprav, kamor ponudnikom ni bilo treba vpisovati cen, Državna revizijska komisija meni drugače.

Glede na strukturo popisa del je razvidno, da tega sestavljajo postavke ponudbenega predračuna in tehnične specifikacije, pri čemer se postavke ponudbenega predračuna od tehničnih specifikacij razlikujejo prav po tem, da je pri prvih naročnik za vsako od pozicij popisa del predvidel tudi njeno enoto mere in količino, ponudniki pa so morali vpisati ceno zanjo. Ker je enako naročnik storil tudi pri spornih elementih elektronske avtomatske regulacije za priključitev (na DDC sistem) za klima napravo (ki so nesporno sestavni deli klimatskih naprav), gre sklepati, da je tudi te elemente treba šteti kot postavke ponudbenega predračuna, ki so jih ponudniki glede na izrecno zahtevo razpisne dokumentacije morali izpolniti (stran 27 razpisne dokumentacije).

Naročnik sicer pojasnjuje, da pri vrsticah, v katerih so opisani sporni elementi, ne gre za postavke ponudbenega predračuna, ampak le za tehnične karakteristike zahtevanega materiala. Naročnik navaja, da je popis del oblikoval tako, da je pred vsako vrstico, ki predstavlja postavko ponudbenega predračuna, v stolpcu "št." navedel zaporedno številko (1, 2, 3,â??), kar naj bi razmejilo postavko ponudbenega predračuna od tehničnih specifikacij, ki niso bile številčno označene, vendar popis del tega ne potrjuje. Državna revizijska komisija je ob vpogledu vanj ugotovila, da naročnik pri prvi klimatski napravi (klimatska naprava KN1) nobene vrstice ni označil z zaporedno številko, ki bi označevala, da gre za postavko (niti vrstice, kamor so ponudniki nesporno morali vpisati ceno za komplet klimatske naprave in je brez dvoma predstavljala postavko ponudbenega predračuna), pri ostalih klimatskih napravah pa je z zaporedno številko "01" označil vrstico, v kateri je navedel zgolj opis klimatske naprave in v katero ponudnikom nesporno ni bilo treba vnesti cene, saj v tej vrstici ni bilo dane niti enote mere niti količine, ki bi jo ponudniki pri oblikovanju cene morali upoštevati. Zaradi opisane nedoslednosti naročnika označitev vrstice z zaporedno številko v konkretnem primeru ne more predstavljati elementa, ki bi ločil tehnične karakteristike klimatskih naprav od postavk ponudbenega predračuna zanje.

Tudi naročnikova argumentacija, da sta enako kot naročnik in izbrani ponudnik (torej, da vrstice z opisi spornih sestavnih delov klimatskih naprav, pri katerih je naročnik predvidel enoto mere in količino, niso postavke ponudbenega predračuna in jih zato ni treba izpolniti) razpisno dokumentacijo razumela tudi vlagatelj in ponudnik Makro 5 gradnje d.o.o., ne drži. Primerjava ponudbe izbranega ponudnika s ponudbama obeh omenjenih ponudnikov kaže, da sta oba ponudnika sporne vrstice pri elementih elektronske avtomatske regulacije za priključitev (na DDC sistem) za klima napravo izpolnila in jih nista pustila praznih, kot je to storil izbrani ponudnik. Ponudnik Makro 5 gradnje d.o.o. je pri vseh spornih vrsticah napisal, da je cena za zahtevani material vključena v ceni kompleta, vlagatelj pa je v svoji ponudbi sporni element "elektromotorni dvopotni tlačno neodvisni regulacijski ventil s pogonom (za grelnik) kot npr. proizvod TA tip KTM 512 DN25/32; s pogonom TA -R25" (stran 3 od 49 ponudbe) ponudil za ceno 7.090,10 EUR, pri ostalih spornih elementih pa zapisal, da so vključeni v ceni kompleta.

Čeprav sta oba ponudnika vse ali večino spornih elementov, ki so predstavljali dele klimatske naprave, vračunala že v ceno kompleta za ponujeno klimatsko napravo, je potrebno poudariti, da sta oba sporne vrstice izpolnila, kar pomeni, da sta jih štela za postavke, ki jih je potrebno izpolniti. Poleg tega vlagatelj enega od spornih elementov (zgoraj navedenega) ni zajel v ceno kompleta, ampak je zanj ločeno določil ceno tako, da je v vrstici, v kateri je opisan element in predvidena tudi njegova količina, za zahtevan en kos postavil ceno 7.090,10 EUR. Navedeno še dodatno potrjuje, da cena za komplet ni bila edina postavka ponudbenega predračuna, v kateri bi bile zajete vse enote, ki so predstavljale sestavni del kompleta klimatske naprave, kot to razlagata naročnik in izbrani ponudnik, ampak so postavke ponudbenega predračuna predstavljale tudi tiste vrstice, kamor so ponudniki za nekatere elemente (to pa so ravno tisti, ki so med strankama sporni) lahko določili ceno, ločeno od cene za komplet. S tem je ovrženo tudi stališče naročnika, da za posamezne vrstice, ki opisujejo vrsto in obseg del, že pojmovno ni mogoče določiti cene.

Glede na vse navedeno se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da so (na straneh 124, 128, 132, 136, 141 in 145 ponudbenega predračuna v ponudbi izbranega ponudnika) sporne vrstice, v katerih so bili našteti elementi elektronske avtomatske regulacije za priključitev (na DDC sistem) za klima napravo, in za katere je naročnik predvidel enoto mere in količine zanje, predstavljale postavke ponudbenega predračuna (in ne zgolj tehničnih karakteristik), ki bi jih izbrani ponudnik moral izpolniti, a tega ni storil. Zato bi moral naročnik, upoštevaje pri tem določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2, ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik sporne postavke ponudbenega predračuna pustil prazne, iz preostale vsebine ponudbe pa ni razvidno, ali jih izbrani ponudnik ponuja ali ne. Čeprav je izbrani ponudnik podal ceno za komplet klimatske naprave, bi moral tudi za sporne postavke označiti, ali in na kakšen način jih ponuja (bodisi na način, da je cena materiala, predvidenega v spornih postavkah, vključena v ceni kompleta, bodisi zanje posebej določiti cene), kot so to storili ostali ponudniki. S tem, ko izbrani ponudnik pri spornih postavkah ni ničesar naredil, ampak jih pustil prazne, iz ponudbe pa ni razvidno, da so vključene drugje, je mogoče šteti, da jih ni ponudil, naročnik pa ni imel podlage, da njegovo ponudbo označi za popolno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno zapisal, da so neizpolnjene postavke ponudbenega predračuna razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, neizpolnitev postavk ponudbenega predračuna pa tudi ne predstavlja formalne nepopolnosti ponudbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe po 78. členu ZJN-2, saj ponudnik skladno z 78. členom ZJN-2 ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. V kolikor bi naročnik pri izbranem ponudniku dopustil dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na neizpolnitev spornih postavk ponudbenega predračuna, bi mu omogočil nedopusten poseg v tiste elemente ponudbe, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale prejete ponudbe, kar pa zakon prepoveduje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi ugotovljenih nepravilnosti neprimerna (neprimerna ponudba je v skladu z 20. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji) in posledično nepopolna (popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna), naročnik pa bi jo moral izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v ponovljenem postopku postopka, ki je razveljavljen, ponovno izvesti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb in sprejeti ustrezno odločitev skladno z določili ZJN-2 (npr. odločitev o oddaji naročila, zavrnitev vseh ponudb), pri čemer mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 10.000,00 EUR in odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 10.984,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.984,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 5.10.2011 priglasil odvetniške stroške za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, materialne stroške, 20% DDV ter takso (6. odstavek ZPVPJN).

Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrača, saj ocenjuje, da strošek takse ni bil izkazan niti potreben, ostali stroški pa niso bili potrebni, ker niso bistveno pripomogli k rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 24.11.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, Kranj
- Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32, Bled
- Odvetnica Avrelija Barle, Slovenska 55A, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran