018-377/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava IDZ, IDP in PGD za postavitev baznih postaj za potrebe GSM-R", v zvezi s pritožbo ponudnika GRATEL, d.o.o., Laze 18a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 11. 11. 2011

odločila:

Pritožba vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20. 10. 2010 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava IDZ, IDP in PGD za postavitev baznih postaj za potrebe GSM-R". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 24. 11. 2010, pod št. objave JN11413/2010 in v Uradnem glasilu EU, dne 27. 11. 2010, pod št. objave 2010/S 227-145826.

Naročnik je dne 4. 10. 2011, pod št. 430-83/2011-36-0024513, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo zaključi brez izbire ponudnika, ker so bile vse ponudbe kot nepravilne in s tem nepopolne, izločene iz nadaljnjega postopka.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 10. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 25. 10. 2011, pod št. 430-83/2011-36-0024513, zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zavrgel. Naročnik je ugotovil, da je zahtevek za revizijo nepopoln, ker ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 15. člena ZPVPJN, in sicer potrdila o plačilu takse iz prvega oziroma drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa za vložitev zahtevka za revizijo 1 % od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne več kot 10.000 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN pa določa, da če se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabila k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo in naročnik v postopku oddaje javnega naročila ali v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ni ali še ni sprejel odločitve o oddaji naročila, znaša taksa 1 % od ocenjene vrednosti (z DDV), vendar ne manj kot 200 in ne več kot 10.000 EUR. Ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila po sklepu naročnika, št. 411-2/2009-60 z dne 20. 10. 2010 znaša 1.663.200 EUR ( z DDV). V skladu z določbo tretje alineje prvega odstavka in določbo drugega odstavka 71. člena ZPVPJN bi moral vlagatelj vplačati takso v višini 1 % ponudbene (ocenjene) vrednosti, kar znaša v konkretnem primeru 16.632 EUR. Ker je v ZPVPJN določen zgornji prag takse v višini 10.000 EUR, bi moral vlagatelj vplačati takso v višini 10.000 EUR. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo temu nasprotoval in navedel, da višina takse v primeru, ko naročnik ni izbral nobenega ponudnika, ni določena, zato je podredno podal dokazilo o plačilu takse v višini 1 EUR. Naročnik je glede na navedeno ugotovil, da zahtevek za revizijo ne vsebuje potrdila o plačilu takse v ustrezni višini, zato ga je zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 10. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Naročniku očita, da je pri zavrženju zahtevka za revizijo nedopustno spremenil pravno podlago, ki jo je določil v pravnem pouku za plačilo takse. Naročnik se je v odločitvi o neizbiri skliceval na prvi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki pa višine takse v znesku 10.000 EUR ne določa. Sedaj se naročnik sklicuje na drugi odstavek istega člena, vendar je jasno, da je spremenil pravno podlago in šele v sklepu o zavrženju razlaga, kolikšna je ocenjena vrednost in da je takso odmeril od te vrednosti. Zakon je zelo strog do ponudnikov in njihove obveznosti, da reviziji priložijo potrdilo o plačani taksi. Ta strogost pa mora ob načelu enakopravnega obravnavanja veljati tudi za naročnike. Njim napačnega sklicevanja na pravno podlago ne gre kar spregledati, saj morajo za vse veljati enaka pravila. Zakonodajalec ni določil takse za primer, ko so vse ponudbe zavrnjene. Pravila glede ocenjene vrednosti pa veljajo, če še ni ponudb, ko gre za revizijo na predrazpisno fazo.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 11. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe ter odstopljene spisovne dokumentacije ocenjuje, da pritožba vlagatelja ni utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker zahtevku ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse v ustrezni višini.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini. V 15. členu ZPVPJN (Obvezne sestavine zahtevka za revizijo), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN (Skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku), je določeno, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo le-temu priložil potrdilo o plačilu takse v višini 1 EUR.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja upravičeno zavrgel, ker zahtevku za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse v višini 10.000 EUR. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je naročnikov pravni pouk v odločitvi o oddaji naročila napačen, kar ne more iti v njegovo škodo, saj nobena od ponudb ni bila izbrana, zato naročnik nima pravice zahtevati 10.000 EUR takse, prav tako ne gre za situacijo, ko bi naročnik odstopil od izvedbe javnega naročila, medtem ko prvi odstavek 71. člena ZPVPJN višine takse v primeru, ko naročnik zavrne vse ponudbe, ne določa. V pritožbi vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo spremenil pravno podlago, in sicer drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, kar je po njegovem mnenju nedopustno, tudi sicer še vedno meni, da zakon ne določa takse za primer, ko naročnik zavrne vse ponudbe.

Državna revizijska komisija po vpogledu v odločitev o oddaji javnega naročila najprej ugotavlja, da je naročnik v pravnem pouku v zvezi s plačilom takse za zahtevek za revizijo navedel, da mora vlagatelj skladno s prvim odstavkom 71. člena ZPVPJN ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takso v višini 10.000 EUR. Naročnik je še navedel, na kateri transakcijski račun se taksa vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Na kakšen način mora naročnik poučiti ponudnike o pravnem varstvu v postopkih oddaje javnih naročil, ureja Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Nadalje prvi odstavek 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora v odločitvi opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva, saj je na takšen način zagotovljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno velja še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse.

Niti določbe ZJN-2 niti določbe ZPVPJN pa ne določajo obveznosti naročnika, da mora v opozorilu ponudnikom o možnem pravnem varstvu določiti tudi pravno podlago za plačilo takse, ampak, kot že ugotovljeno, ZJN-2 zahteva le, da naročnik navede višino takse, transakcijski račun, kamor se taksa vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Ker je naročnik v obravnavanem primeru v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila navedene obvezne sestavine navedel, je treba zaključiti, da je imel vlagatelj na voljo vse potrebne podatke za vložitev zahtevka za revizijo in plačilo takse, in mu zato pravno varstvo ni bilo onemogočeno oziroma oteženo. Dejstvo, da je naročnik za plačilo takse navedel pravno podlago prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, ni relevantno, saj je bistveno, da je vlagatelj bil seznanjen z višino takse, ki jo mora plačati. Namreč, določba tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN izrecno določa, da v posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN.

Vlagatelj zato, da se razbremeni tveganja morebitnih posledic neustreznega plačila takse, plača takso, kot jo določi naročnik v pravnem pouku. Kolikor vlagatelj plača takso v napačnem znesku, ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila (in se torej ravna po pravnem pouku naročnika), ga Državna revizijska komisija pozove k doplačilu ali ministrstvu, pristojnemu za finance, naloži vračilo preveč vplačane takse (72. člen ZPVPJN). Vlagatelj namreč ne sme trpeti škodljivih posledic morebitno napačnega pravnega pouka naročnika. V obravnavanem primeru pa naročniku napačnega pravnega pouka ni mogoče očitati, zato se vlagatelj ne more sklicevati na to, da mu ne more iti v škodo napačni pravni pouk, po katerem se je ravnal, saj se vlagatelj ni ravnal skladno s pravnim poukom naročnika, ki mu je nalagal, da mora plačati takso v višini 10.000 EUR.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ne drži stališče vlagatelja, da ZPVPJN v 71. členu ne določa takse za primer, ko naročnik zavrne vse ponudbe in da pravila glede ocenjene vrednosti veljajo le za primer, ko naročnik še ni prejel ponudb, torej v fazi do poteka roka za prejem ponudb. Določba drugega odstavka 71. člena ZPVPJN namreč določa, da če se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo in naročnik v postopku oddaje javnega naročila ali v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ni ali še ni sprejel odločitve o oddaji naročila, znaša taksa 1 % od ocenjene vrednosti (z DDV), vendar ne manj kot 200 in ne več kot 10.000 EUR.

Navedena določba torej zajema vse tiste primere, ko se zahtevek za revizijo ne vlaga zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, ampak zoper druga ravnanja naročnika, vendar pa naročnik odločitve o oddaji naročila še ni sprejel ali odločitve o oddaji naročila ni sprejel (ko npr. ravna skladno z 80. členom ZJN-2 in izloči ponudbe, ustavi postopek, zavrne vse ponudbe idr.), kot je to storil v obravnavanem primeru.

Ker je naročnik v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da je vse ponudbe kot nepopolne izločil iz postopka, zapisal ustrezno višino takse 10.000 EUR, torej 1 % od ocenjene vrednosti javnega naročila, ki izhaja iz sklepa naročnika o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 411-2/2009-60 z dne 20. 10. 2010 in znaša 1.663.200 EUR ( z DDV), vlagatelj pa zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse v navedeni višini, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je pritožbo vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 11. 11. 2011
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET, Langusova ulica 4, Ljubljana
- GRATEL, d.o.o., Laze 18a, Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran