018-331/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Nabava, pilotna implementacija, dopolnitev, implementacija, vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva centrov za socialno delo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.11.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-112/2010-39, z dne 11.08.2011.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Nabava, pilotna implementacija, dopolnitev, implementacija, vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva centrov za socialno delo", ki je bil razveljavljen v prejšnji točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6.391,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.12.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.01.2011, pod št. objave JN 459/2010 (in dne 12.05.2011, pod številko objave JN 4871/2011) ter v Uradnem glasilu ES dne 21.01.2011, pod št. objave 2011/S 14-021707 (in dne 14.05.2011, pod št. objave 2011/S 93-151660).

Naročnik je dne 11.08.2011 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ZASLON TELECOM, informacijske tehnologije d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 24.08.2011 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 25.08.2011, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 31.08.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil referenco Elektronsko kadrovanje v državni upravi, ki jo je potrdilo Ministrstvo za javno upravo. Vlagatelj zatrjuje, da referenca ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, saj je še v fazi testiranja, prav tako pa referenčni projekt ne izpolnjuje pogoja, v skladu s katerim naj bi ga uporabljalo več kot 1000 uporabnikov na več kot 50 lokacijah.

Vlagatelj navaja, da je izpodbijana odločitev nezakonita, ker v njem ni pravilno naveden izbrani ponudnik. Vlagatelj zatrjuje, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izbrani ponudnik ni samo podjetje ZASLON TELECOM, informacijske tehnologije d.o.o., Ljubljana, pač pa navedeno podjetje nastopa skupaj s partnerjem - to je z družbo MIKROCOP d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika tehnično neustrezna. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na predhodno odločitev Državne revizijske komisije (št. 018-073/2011-5) in navaja, da naročnik v obravnavanem primeru, poleg nakupa informacijskega sistema zahteva tudi, da mora biti informacijski sistem akreditiran pri Arhivu Republike Slovenije. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik navedene zahteve ne izpolnjuje.

Vlagatelj navaja, da je ponujena rešitev izbranega ponudnika izdelana na Mikrosoftovi.Net tehnologiji (ASP). Vlagatelj predvideva, da deluje na MS SQL strežniku in zato ne ustreza naročnikovim zahtevam. Iz razpisne dokumentacije izhaja, navaja vlagatelj, da je za aplikacijski nivo sistema predvideno javansko strežniško izvajalno J2EE okolje IBM Websphere, za bazni del pa Oracle podatkovna zbirka. Naročnik je zapisal, da zagotavlja strežniško infrastrukturo, ki je zastavljena v luči zagotavljanja visoke razpoložljivosti, skalabilnosti ter prenosljivosti na novo strojno opremo in da celotna postavitev temelji na okoljih z operacijskim sistemom Z/OS, Linux (SUSE, RedHat). Naročnik je tudi zapisal, da ni dopustna uporaba tehnologij, ki bi povzročale njemu in/ali zunanjim uporabnikom sistema dodatne stroške (licence) oziroma spremembo njegovega tehnološkega okolja.

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik podal ponudbo z nedopustno tehnologijo, saj bi moral naročnik spremeniti tehnološko okolje, s čimer bi mu bili povzročeni dodatni stroški.

Vlagatelj zatrjuje, da se je Arhiv Republike Slovenije že opredelil do akreditirane rešitve InDocRMS, s katero razpolaga družba MIKROCOP d.o.o., Ljubljana. Vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da je naročnik seznanjen z dejstvi, ki jih je sporočil Arhiv Republike Slovenije, in sicer, da se programska oprema InDocRMS ver. 1 akreditira kot aplikacijska programska oprema (oprema, ki jo uporabnik neposredno uporablja in mu zagotavlja potrebne funkcionalnosti), kot tržni programski produkt (ki je dobavljiv v povsem enaki obliki več kot eni stranki) in kot funkcionalni tip programskega produkta (podpora posameznim funkcionalnostim pri postopkih trajne hrambe in podpora spremljevalnih storitev ter podpora trajne hrambe za gradivo, ki se ne spreminja (read only)).

V sklepu o podelitvi akreditacije, zatrjuje vlagatelj, je torej kot funkcionalni tip programskega produkta navedeno - podpora trajne hrambe za gradivo, ki se ne spreminja (read only). Ta funkcionalnost pa ne ustreza naročnikovi zahtevi po podpori celotnemu postopku upravljanja gradiva v digitalni obliki (arhivsko in dokumentarno gradivo).

Vlagatelj predlaga, naj se njegove trditve o tem, da je ponudba izbranega ponudnika tehnično neustrezna, preverijo s pomočjo izvedenca računalniške stroke ali pri Arhivu Republike Slovenije. Pri tem naj se preveri, ali ponudba izbranega ponudnika temelji na JAVA + Oracle tehnologiji in deluje na Z/OS ter operacijskemu sistemu Linux oziroma ali izbrani ponudnik z uporabo drugačnih tehnologij, naročniku in/ali zunanjim uporabnikom sistema ne bo povzročil dodatnih stroškov (licence) oziroma spremembe naročnikovega tehnološkega okolja. Vlagatelj še navaja, naj se Arhiv Republike Slovenije opredeli, ali je izbrani ponudnik s programsko opremo InDocRMS izpolnil zahtevo po akreditaciji.

Vlagatelj ugotavlja, da je v sklepu o podelitvi akreditacije navedeno, da mora namestitev opreme v obratovalno okolje, konfiguracijo platforme in nastavitve programskega produkta InDocRMS ver. 1 izvesti ustrezno usposobljena pooblaščena oseba ponudnika. Ker je nosilec sklepa o akreditaciji družba MIKROCOP d.o.o., Ljubljana, iz Obrazca št. 8 pa izhaja, da bodo na projektu sodelovali ljudje, ki so zaposleni pri vodilnem partnerju, izbrani ponudnik ni izpolnil kadrovskega pogoja.

Kot ugotavlja vlagatelj, je naročnik zahteval, da ima ena izmed oseb, ki bodo sodelovale na razpisu, opravljen strokovni izpit iz Upravnega postopka, izbrani ponudnik pa ta pogoj izkazuje s potrdilom št. 3698, z dne 28.10.1998, za osebo L.P. Ker iz potrdila izhaja, da je kandidatka posebni del strokovnega izpita opravljala s področij organizacije in pristojnosti uprave, delovnih razmerij, pisarniškega poslovanja in protokolarnih storitev, te izobrazbe ni mogoče šteti kot izpolnitev navedenega pogoja.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 05.09.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik zatrjuje, da se vlagatelj ne opira na dejstva, zapisana v razpisni dokumentaciji, temveč je pripravil svojo razlago naročnikovih zahtev. Izbrani ponudnik zatrjuje, da vlagatelj zavaja z navedbami, ki enačijo referenčne projekte s končnim produktom, kar je nesmiselno. Izbrani ponudnik navaja, da bo predstavil dejstva, s katerimi bo dokazal, da vlagatelj nima pravne podlage za svoje navedbe.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v zvezi z referenčno zahtevo predložil izjavo naročnika, pogodbo, kopije podpisanih primopredajnih zapisnikov in račune ter kopije bančnih izpiskov.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da je priložil Certifikat Arhiva Republike Slovenije. Izbrani ponudnik poudarja, da je predmet nabava, pilotna implementacija, dopolnitev, implementacija, vzdrževanje in nadgradnja informacijskega gradiva za podporo upravljanja dokumentarnega gradiva centrov za socialno delo. Izbrani ponudnik se strinja z naročnikom v tem, da je končni cilj javnega naročila nov informacijski sistem, ki bo (skladno s pravili Arhiva Republike Slovenije) moral skozi nov postopek pridobivanja akreditacije. Izbrani ponudnik zagotavlja, da bo končna rešitev popolnoma ustrezala razpisanemu predmetu.

Kot zatrjuje izbrani ponudnik, so vlagateljevi očitki, da InDocRMS ni namenjen podpori upravljana z dokumentarnim gradivom, zavajajoči in nekorektni. Izbrani ponudnik poudarja, da iz navodil izhaja opis funkcionalnosti upravljanja z dokumentarnim gradivom.

Izbrani ponudnik še navaja, da je v zvezi s kadri predložil zahtevane obrazce. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da Arhiv Republike Slovenije ne prepoveduje šolanja, usposabljanja in pooblastitve kompetentnih oseb za potrebe nameščanja akreditiranega osebja. Izbrani ponudnik še navaja, da je njegovemu mnenju, tako kot pri prejšnjem očitku, pritrdil tudi Arhiv Republike Slovenije, in sicer z obrazložitvijo, da je aplikacija akreditirana na verzijo in da takoj ko bi jo nekdo spreminjal, to ni več akreditirana rešitev in bi jo bilo potrebno ponovno akreditirati. Izbrani ponudnik zatrjuje, da bi bil nosilec nove akreditacije lahko tudi ZASLON TELECOM, informacijske tehnologije d.o.o., Ljubljana in njegovi specificirani kadri.

Izbrani ponudnik še zatrjuje, da je v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na izpit iz splošnega upravnega postopka, priložil potrdilo Upravne akademije.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 430-112/2010, z dne 23.09.2011). Naročnik navaja, da je preveril referenco pri Ministrstvu za javno upravo ter dobil pojasnilo, da je sporni projekt razvit in implementiran ter da bodo vanj vključili uporabnike iz vseh ustanov državne uprave in iz tistih ustanov lokalne samouprave, ki bodo podpisale Dogovor o vključitvi v interni trg dela. Naročnik poudarja, da je že državnih organov več, kot jih je zahteval v razpisnih pogojih, zato referenca ni sporna. Naveden projekt pa uporablja tudi njegova kadrovska služba.

Naročnik navaja, da gre v primeru izbranega ponudnika za skupno ponudbo in da navedeno izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb št. 430-112/2010. Naročnik poudarja, da je bila transparentnost postopka vseskozi zagotovljena.

Naročnik navaja, da je v tehnoloških zahtevah navedel, da je za aplikacijski nivo IS predvideno izvajalno okolje po specifikacijah J2EE. Naročnik zatrjuje, da bo razpisan informacijski sistem najprej postavljen na referenčno javansko strežniško izvajalno okolje ter da sta uspešna namestitev in uspešna izvedba funkcionalnih testov na referenčnem okolju prva kontrolna točka v procesu implementacije informacijskega sistema na ciljno infrastrukturo. Terminski plan pa v 10. poglavju specifikacij predvideva prvo namestitev v roku 60 dni od podpisa pogodbe. Naročnik navaja, da je informacijski sistem izbranega ponudnika akreditiran ter zadošča zahtevanim funkcionalnostim in bo v predvidenem roku nameščen v izvajalnem okolju J2EE MJU.

Naročnik navaja, da je informacijski sistem, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, akreditiran pri Arhivu Republike Slovenije, kar je za programsko opremo InDocRMS razvidno iz registra akreditirane opreme Arhiva Republike Slovenije, ki je dostopen na spletu. Naročnik navaja, da ni zahteval določenega tipa akreditacije, zato je izbrani ponudnik zahtevo izpolnil.

Naročnik navaja, da je iz uporabniških navodil ponujene rešitve razvidno, da InDocRMS podpira zahtevane funkcionalnosti, zato vlagateljev očitek, da ponujena programska oprema ni namenjena upravljanju z dokumenti, ni utemeljen.

Naročnik še navaja, da si je z zahtevo po navedbi kadrov želel zagotoviti, da se bodo določeni kadrovski resursi ponudnika v predvidenem obdobju in v določenem obsegu posvetili delu na projektu. Navedeno pa ne pomeni, poudarja naročnik, da na projektu ne bi smel sodelovati še kdo, ki ni naveden v Obrazcu št. 8. Namestitev je enkratno dejanje in ne stalna naloga, zato jo lahko opravi tudi oseba, ki ni navedena v obrazcu. Ob dejstvu, da gre za skupno ponudbo dveh družb, pa zagotovo obstajajo zaposleni, ki so usposobljeni opraviti namestitev.

Naročnik še navaja, da ni pristojen presojati predloženega izpita. Naročnik pojasnjuje, da je za pojasnilo zaprosil Ministrstvo za javno upravo, ki je potrdilo, da oseba L.P. izpolnjuje pogoj opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka.

Vlagatelj je dne 23.09.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dopis Ministrstva za javno upravo, št. 090-88/2011/12, z dne 21.09.2011.

Naročnik je z dopisom št. 430-112/2010, z dne 30.09.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 03.10.2011, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj je istočasno vložil tudi pritožbo zoper naročnikovo odločitev glede stroškov.

Vlagatelj navaja, da je referenca, ki jo je predložil izbrani ponudnik, neresnična in zavajajoča. Vlagatelj ponovno poudarja, da predložena referenca ne izpolnjuje pogoja, v skladu s katerim je morala izkazovati, da je ponudnik razvil in implementiral vsaj en projekt enakega velikostnega razreda (več kot 50 lokacij, več kot 1000 uporabnikov). Vlagatelj zatrjuje, da je dne 22.09.2011 prejel odgovor referenčnega naročnika, iz katerega izhaja, da je Sistem Elektronskega kadrovanja v državni upravi namenjen vsem javnim uslužbencem iz vseh ustanov državne uprave in iz tistih ustanov lokalne samouprave, ki bodo podpisale Dogovor o vključitvi v interni trg dela. Iz navedenega odgovora tudi izhaja, da je sistem razvit in implementiran, ni pa v polni produkciji, saj bo uporaba odvisna od odločitve vsakega organa javne uprave posebej, ciljno v končni produkciji pa se ocenjuje na več kot 1000 uporabnikov.

Vlagatelj vztraja, da informacijski sistem izbranega ponudnika ni akreditiran in ni v uporabi, pri čemer zatrjuje, da se tega zaveda tudi naročnik, ki je v zvezi s tem zapisal, da bo v predvidenem roku nameščen v izvajalnem okolju J2EE MJU. Vlagatelj še navaja, da bistvo njegovega očitka ni zgolj v tem, da bo imel naročnik s sistemom, ki ga ponuja izbrani ponudnik dodatne stroške, pač pa v tem, da je izbrani ponudnik ponudil tehnologijo, ki je drugačna od zahtevane. Navedeno pomeni, da bo moral naročnik zaradi uporabe drugačnih tehnologij od razpisanih, spremeniti tehnološko okolje, to pa je povezano z dodatnimi stroški.

Vlagatelj ponovno poudarja, da ponujena rešitev izbranega ponudnika ne deluje na Z/OS, Linux okolju, saj je narejena v Mikrosoft.NET tehnologiji, ki ni ustrezna. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik prepovedal uporabo tehnologij, ki bi njemu in/ali zunanjim uporabnikom sistema povzročile dodatne stroške.

Vlagatelj zatrjuje, da je Arhiv Republike Slovenije izdal sklep o podelitvi akreditacije, pri tem pa je kot funkcionalni tip programskega produkta navedena podpora trajne hrambe za gradivo, ki se ne spreminja (read only). Ta funkcionalnost ne ustreza zahtevam po podpori celotnemu postopku upravljanja gradiva v digitalni obliki (arhivsko in dokumentarno gradivo).

Vlagatelj navaja, da naročnik očitno ne ve, kdo bo izvajal predmetno javno naročilo. Vlagatelj zatrjuje, da iz sklepa o podelitvi akreditacije izhaja, da mora namestitev produkta InDocRMS izvesti ustrezno usposobljena oseba ponudnika. Vlagatelj v zvezi s tem ugotavlja, da je naročnik dopustil izbranemu ponudniku spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na kadre.

Vlagatelj na koncu še navaja, da iz previdnosti in zlasti zaradi nespornosti zakonskega določila vlaga tudi pritožbo glede priglašenih stroškov. Vlagatelj je prepričan, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato zahteva tudi povrnitev vseh priglašenih stroškov.

Vlagatelj je dne 06.10.2011 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, ki ga je naslovil na Ministrstvo za javno upravo.

Naročnik je dne 10.10.2011 Državno revizijsko komisijo zaprosil, naj predmetno revizijsko zahtevo obravnava prednostno.

Ministrstvo za javno upravo je dne 10.10.2011 Državni revizijski komisiji posredovalo dopis, ki ga je naslovilo na vlagatelja.

Vlagatelj je dne 21.10.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na sporni referenčni projekt.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna ter posledično nepopolna (v smislu 16., 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ter da bi jo moral naročnik, v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika nezakonita, ker je v njej nepravilno naveden izbrani ponudnik.

Jedro spora med strankama v tem postopku je v vlagateljevem zatrjevanju, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila. Eden izmed temeljnih očitkov, ki se nanaša na neprimernost in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, je vlagateljeva ugotovitev, da izbrani ponudnik s ponujeno programsko opremo InDocRMS ni izpolnil naročnikove zahteve po akreditaciji.

Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi že enkrat odločala, in sicer o zahtevku za revizijo, ki je bil vložen zoper razpisno dokumentacijo oziroma zoper naročnikovo zahtevo, za katero vlagatelj (v tem revizijskem postopku) trdi, da je izbrani ponudnik ni izpolnil. Državna revizijska je s sklepom, št. 018-073/2011-5, z dne 05.05.2011, zahtevku za revizijo takratnega vlagatelja ugodila tako, da je podaljšala rok za prejem ponudb. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da rok za oddajo ponudb ni dovolj dolg oziroma, da ponudnikom ne omogoča, da bi lahko pripravili informacijski sistem ter ga tudi akreditirali pri Arhivu Republike Slovenije. Sicer pa je Državna revizijska komisija ob presoji takratnega revizijskega zahtevka (oziroma ob upoštevanju navedb takratnega vlagatelja) tudi zapisala, da predstavlja zahteva po akreditaciji del predmeta javnega naročila, oblikovanje katerega sodi v naročnikovo pristojnost in ugotovila, da sporna zahteva ni postavljena v nasprotju s prisilnimi predpisi in je zato ni mogoče prepovedati.

Vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka je potrebno presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik v obravnavan primeru, poleg nakupa informacijskega sistema, od ponudnikov tudi zahteva, da je ponujen informacijski sistem akreditiran pri Arhivu Republike Slovenije. Naročnik je namreč v prvi alineji točke III razpisne dokumentacije (Razpisni pogoji in merila) zahteval od ponudnikov, da mora biti informacijski sistem, ki je predmet ponudbe, akreditiran pri Arhivu Republike Slovenije. Tehnične specifikacije razpisanega informacijskega sistema izhajajo iz Tehničnega dela razpisne dokumentacije, kjer so na 38. straneh podrobno predstavljene naročnikove zahteve.

Izbrani ponudnik je ponudil programski produkt InDoc Records Management System (skrajšano: InDocRMS). Iz Sklepa o podelitvi akreditacije programske opreme, št. E-ARS 2007/007-P2, z dne 21.12.2010, izhaja, da se "Programska oprema InDocRMS ver. 1 akreditira kot:

- aplikacijska programska oprema - oprema, ki jo uporabnik neposredno uporablja in mu zagotavlja potrebne funkcionalnosti;
- tržni programski produkt - programski produkt je dobavljiv v povsem enaki obliki več kot eni stranki;
- funkcionalni tip programskega produkta
- podpora posameznim funkcionalnostim pri postopkih trajne hrambe in podpora spremljevalnih storitev:
- podpora trajne hrambe za gradivo, ki se ne spreminja (read only) (B.d.- Kontrolni seznam za preverjanje usklajenosti programske opreme z ZVDAGA ver. 1.1 (št. 430-5/2007/13.07.09.2007)

Ob podelitvi akreditacije za programsko opremo InDocRMS v. 1 veljajo naslednje omejitve:
- ni omogočena pretvorba formatov zapisa, kot to izhaja iz ETZ 3.3.3.5/a, 3.9.2.2, 3.9.3.1-3.9.3.6.
- namestitev v obratovalno okolje, konfiguracijo platforme in nastavitev programskega produkta InDocRMS v. 1 mora izvesti ustrezno usposobljena pooblaščena oseba ponudnika."

Iz zgoraj citiranega sklepa o podelitvi akreditacije programske opreme izhaja, da se informacijski sistem InDoc Records Management System ver. 1 akreditira kot aplikacijska programska oprema (oprema, ki jo uporabnik neposredno uporablja in mu zagotavlja potrebne funkcionalnosti), kot tržni programski produkt (ki je dobavljiv v povsem enaki obliki več kot eni stranki) in kot funkcionalni tip programskega produkta (podpora posameznim funkcionalnostim pri postopkih trajne hrambe in podpora spremljevalnih storitev ter podpora trajne hrambe za gradivo, ki se ne spreminja (read only)).

Navedena akreditirana funkcionalnost, ki je namenjena trajni hrambi za gradivo, ki se ne spreminja (read only), pa ne ustreza zahtevam naročnika oziroma razpisanemu predmetu javnega naročila, ki se nanaša na podporo upravljanja dokumentarnega gradiva. Da je programska oprema namenjena trajni hrambi in ne upravljanju z dokumenti oziroma ne podpira pisarniškega poslovanja, pa izhaja tudi iz dokumenta, z dne 31.08.2011, ki ga Arhiv Republike Slovenije posredoval vlagatelju in se nahaja v odstopljeni dokumentaciji.

Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval točnega tipa akreditacije. Ker pa je predmet javnega naročila nakup informacijskega sistema za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva centrov za socialno delo, kar pomeni, da mora biti zgolj takšna programska oprema tudi akreditirana, akreditirana funkcionalnost informacijskega sistema InDoc Records Management System, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne ustreza naročnikovim zahtevam. Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti naročnikovo sicer pravilno zatrjevanje, da je že v razpisni dokumentaciji predvidena tudi dopolnitev (in nadgradnja) informacijskega sistema. Če je naročnik menil, da akreditacije za razpisan informacijski sistem (še) ne potrebuje oziroma da mu iz razloga, ker bo potrebno informacijski sistem po dopolnitvi (in nadgradnji) ponovno akreditirati, zadošča kakršenkoli tip akreditacije, bi moral navedeno predvideti že v razpisni dokumentaciji. Naročnikova zahteva v spornem segmentu razpisne dokumentacije je jasna, nedvoumna in ne dopušča različnih interpretacij. Ponudniki so morali, da bi se njihove ponudbe štele kot primerne in popolne, predložiti akreditacijo za informacijski sistem, ki je predmet obravnavanega javnega naročila. Ker izbrani ponudnik naročnikove zahteve ni izpolnil, bi ga moral naročnik izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navedeno velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je bil prav zoper sporno zahtevo (kot že izhaja iz te obrazložitve) vložen revizijski zahtevek, ki ga naročnik sploh ni obravnaval (pač pa ga je ob ugotovitvi, da je nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena takrat veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, v vsebinsko odločanje sprejela Državna revizijska komisija). Takratni vlagatelj je namreč zatrjeval, da je iz razloga, ker bo potrebno ponujen informacijski sistem zaradi dodelav in popravkov ponovno akreditirati, takšna zahteva nesmiselna in nesorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnik torej v tem revizijski postopku, kot razlog za zavrnitev obravnavanega revizijskega očitka, navaja podobne razloge, kot jih je v predhodnem revizijskem postopku navedel takratni vlagatelj. Naročnik je imel možnost, da bi razpisno dokumentacijo v spornem segmentu spremenil oziroma zahteval akreditacijo šele po dopolnitvi informacijskega sistema ali pa zahtevo po akreditaciji vezal na implementacijo oziroma na prevzem razpisanega sistema (kar je tudi predlagal takratni vlagatelj). Ker tega ni storil, bi moral ob zgoraj opisanem dejanskem stanju oziroma ob upoštevanju razpisne dokumentacije, ponudbo izbranega ponudnika kot neprimerno in nepopolno izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Ker ponudbe izbranega ponudnika iz zgoraj navedenega razloga ni mogoče šteti kot primerne in popolne (v smislu zgoraj predstavljenih zakonskih določb), so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na (ne)izpolnjevanje ostalih tehničnih zahtev ter na (ne)izpolnjevanje referenčnih in kadrovskih pogojev brezpredmetni, prav tako pa so brezpredmetni tudi ostali vlagateljevi očitki. Presoja teh očitkov namreč ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj niti na odločitev v tem revizijskem postopku. Presoja vlagateljevega očitka, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna tudi iz razloga, ker naj ne bi temeljila na JAVA + Oracle tehnologiji in ker ne deluje na Z/OS, Linux okolju, pa bi tudi sicer terjala strokovno presojo ponudbe izbranega ponudnika (oziroma strokovno primerjavo le-te z zahtevami iz razpisne dokumentacije), kar pa bi lahko ugotovil le strokovnjak z ustreznim znanjem Ker pa (kot že zapisano) navedeno ne bi spremenilo ugotovitve o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) in v izogib nepotrebnim stroškom, strokovnjaka ni angažirala.

Čeprav je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, pa se je kljub temu izrekla tudi o očitkih vlagatelja, ki se nanašajo na referenco Elektronsko kadrovanje v državni upravi. Vlagatelj je namreč v zvezi s tem Državni revizijski komisiji posredoval več dopisov, iz katerih izhaja, da naj bi naročnik potrdil neresnično in zavajajočo referenco. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji tudi predlagal, da zoper izbranega ponudnika v zvezi s tem uvede postopek o prekršku.

Naročnik je v III. točki razpisne (Razpisni pogoji in merila) postavil naslednjo referenčno zahtevo:

"Ponudnik mora za sodelovanje na projektu izkazati, da je razvil in implementiral vsaj en projekt enakega velikostnega razreda (več kot 50 lokacij, več kot 1000 uporabnikov)."

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije v zvezi s citirano referenčno zahtevo na Portalu javnih naročil objavil še dva odgovora (dne 15.06.2011).

Na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali lahko navede skupaj več referenc (več postavitev sistema), ki skupaj omogočajo delo na več kot 50 lokacijah oziroma omogoča uporabo več kot 1000 uporabnikov odgovoril, da ponudnik navedeno lahko stori, vendar le v primeru, če gre za isti sistem.

Na vprašanje enega izmed ponudnikov, ali bo naročnik kot ustrezno potrdil tudi referenco, ki sicer omogoča uporabo iz več kot 50 lokacij za več kot 1000 uporabnikov, pri čemer pa obstoječ sistem pokriva le manjši del razpisnih zahtev, odgovoril, da se z zahtevano referenco izkazuje, ali je ponudnik sposoben obvladati obsežnost projekta in ne njegove vsebine.

Iz naročnikove zahteve in iz dodatnih pojasnil torej izhaja (kar med strankama v tem postopku ni sporno), da se zahteva nanaša na velikost projekta in ne na njegovo vsebino oziroma, da je naročnik s citiranim pogojem zahteval zagotovilo o tem, da so ponudniki do sedaj že razvili in implementirali vsaj en projekt podobnega velikostnega razreda ("več kot 50 lokacij, več kot 1000 uporabnikov"), kot projekt, ki je predmet obravnavanega javnega naročila. Pač pa si naročnik in vlagatelj nista edina v tem, ali je potrebno naročnikovo zahtevo interpretirati na način (ki ga zatrjuje vlagatelj), da mora biti izkazan referenčni sistem v polni produkciji oziroma, da ga mora uporabljati več kot 1000 uporabnikov iz več kot 50 različnih lokacij oziroma na način (ki ga zatrjuje naročnik), da mora referenčni sistem zgolj omogočati uporabo več kot 1000 uporabnikom iz več kot 50 različnih lokacij.

Iz zgoraj citiranega referenčnega pogoja ni mogoče razbrati, da bi moral biti referenčni sistem v polni produkciji oziroma, da bi ga moralo (že) uporabljati več kot 1000 uporabnikov iz več kot 50 različnih lokacij. Iz navedenega razloga je potrebno šteti, da je referenčni pogoj izpolnjen (tudi) v primeru, če ponujen projekt zgolj omogoča uporabo vsaj 1000 ljudem iz vsaj 50 različnih lokacij. Ker se naročnik in vlagatelj očitno strinjata v tem, da je referenčni projekt, ki ga je v ta namen ponudil izbrani ponudnik (Elektronsko kadrovanje v državni upravi), sicer razvit in implementiran ter da omogoča uporabo zahtevanemu številu uporabnikov, kar nenazadnje izhaja tudi iz predložene pogodbe (in iz obeh aneksov) ter iz potrdila referenčnega naročnika, vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka, ki je bil razveljavljen, ponovno izvesti pregled in ocenjevanje prejetih ponudb in sprejeti ustrezno odločitev skladno z določili ZJN-2 (npr. odločitev o oddaji naročila, zavrnitev vseh ponudb idr.), pri čemer mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Nabava, pilotna implementacija, dopolnitev, implementacija, vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema za podporo upravljanju dokumentarnega gradiva centrov za socialno delo", ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 1.400,00 EUR za odvetniško nagrado, 20 EUR za stroške po tar. št. 6002, 20 % DDV ter 5.407,20 EUR za revizijsko takso.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN, ki določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.407,20 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 6.391,20 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 29.11.2011, vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo).

Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta brezpredmetna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o vseh stroških, ki so bili priglašeni v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4.. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 09.11.2011



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Kotnikova 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
- ZASLON TELECOM, informacijske tehnologije d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana
- MIKROCOP d.o.o., Industrijska cesta 1, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran