018-353/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Sonji Drozdek šinko v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Izvedba raziskovalno-razvojnega projekta: "Varnostna kultura, varovanje tajnih podatkov in zaščita kritične infrastrukture v MO"- VARKULT", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 4. 11. 2011

odločila:

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 9. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o naročilu za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi za izvedbo raziskovalno-razvojnega projekta: Varnostna kultura, varovanje tajnih podatkov in zaščita kritične infrastruktre v MO - VARKULT dne 3. 6. 2011 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5955/2011.

Naročnik je dne 6. 9. 2011 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-310/2011-25, s katero je ponudnike obvestil, da je za predmetno javno naročilo izbral ponudnika Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Kidričeva 9, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je na podlagi razpisnih meril dosegel največje število točk. Iz odločitve še izhaja, da je bila ponudba vlagatelja spoznana za popolno, a je glede na razpisna merila dosegla nižje število točk kot izbrani ponudnik.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnega pogoja glede uspešnega sodelovanja vodje projekta in treh sodelujočih na projektu na področju razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik za vodjo projekta in predvidene sodelujoče na projektu predložil tri potrdila, ki se nanašajo na izdelavo, dobavo in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letih 2007, 2008 in 2009, naročnik pa bi jih moral zavrniti in jih oceniti za neustrezna, saj ne sodijo v področje razvoja in usposabljanja nacionalno varnostnega sistema, oziroma merjenja mnenja javnosti o policiji ni mogoče prištevati k upravljanju in razvoju nacionalnega varnostnega sistema. Ker ponudba izbranega ponudnika tako ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev naročnika, bi jo moral naročnik izločiti kot nepopolno.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 29. 9. 2011 izjasnil o navedbah vlagatelja in zavrnil njegove navedbe z obrazložitvijo, da lani sprejeta Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/2010; v nadaljevanju: ReSNV-1) izrecno opredeljuje tri podsisteme sistema nacionalne varnosti, med njimi tudi sistem notranje varnosti, pri čemer je policija glede na besedilo ReSNV-1 obravnavana kot integralni del sistema nacionalne varnosti. Po navedbah izbranega ponudnika ni mogoče zanikati bistvenega pomena percepcije policije, kot ga lahko izmerimo prek raziskav javnega mnenja, za razvoj in upravljanje nacionalno varnostnega sistema. Policijska spososobnost, da prispeva k notranji varnosti, je močno odvisna od njenih družbenih okolij, kar pa je med drugim pogojeno z zaupanjem vanjo, dojemanjem njenih kompetenc in učinkovitosti, interpretiranju njenih prejšnjih, pričakovanji njenih prihodnjih ravnanj, ipd. Raziskovanje javnega mnenja o policiji je po mnenju izbranega ponudnika onstran vsakega dvoma zelo relevanten vidik razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema.

Naročnik je dne 11. 10. 2011 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je pojasnil, da je izbrani ponudnik za vodjo projekta in sodelujoče na projektu predložil tri potrdila, ki se nanašajo na izdelavo, dobavo in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letih 2007, 2008 oziroma 2009. Naročnik meni, da izdana potrdila dokazujejo, da so sodelujoči na projektu primerno usposobljeni in izpolnjujejo zahtevan pogoj glede sodelovanja v projektih na področju razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema. Naročnik se, enako kot izbrani ponudnik, sklicuje na določbe ReSNV-1 in pojasnjuje, da lahko bistveni pomen vključenosti policije v razvoj in upravljanje varnostnega sistema izmerimo ravno prek raziskav javnega mnenja, kar je predmet projektov, za katere so izdana potrdila.

Naročnik je dne 13. 10. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Spor med strankama je, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik za vodjo projekta in sodelujoče na projektu ni izkazal usposobljenosti, saj je predložil le dokazila, ki ne izkazujejo njihovega preteklega sodelovanja v projektih na področju razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik nasprotno zatrjuje, da se sporna potrdila nanašajo na zahtevano področje.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

V konkretnem primeru je med strankama sporno izpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika, ki se nanaša na kadrovsko sposobnost, saj vlagatelj zatrjuje neustreznost referenc strokovnega kadra izbranega ponudnika. Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Kadrovsko sposobnost ponudnika ureja ZJN-2 v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Skladno z e) točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje kadrovske sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve.

Naročnik je pogoj glede strokovnega kadra, izpolnjevanje katerega je med strankama sporno, zapisal v točki V. Povabila k oddaji ponudbe, kjer je zahteval:
"Ponudnik mora predložiti dokazilo, da je vodja projekta v zadnjih petih letih uspešno sodeloval v vsaj dveh projektih na področju razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema.
Ponudnik mora predložiti dokazilo, da so vsaj trije sodelujoči na projektu v zadnjih petih letih uspešno sodelovali v vsaj enem projektu na področju razvoja in upravljanja nacionalno varnostnega sistema."

Kot dokazilo je moral ponudnik izpolniti, podpisati in žigosati obrazec Priloga 11 - Izjava o izpolnjevanju zahtev naročnika in priložiti dokazila: Potrdilo o usposobljenosti sodelujočih v projektu, ki ga je moral izpolniti ponudnik (Priloga 11a) in Potrdilo o usposobljenosti s strani naročnika referenčnega projekta (Priloga 11b).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v Prilogi 11a kot vodjo projekta navedel osebo izr. prof. dr. M.M. in zanj navedel naslednje reference: "1. Izdelava, dobava in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letu 2007, 2. Izdelava, dobava in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letu 2008, 3. Izdelava, dobava in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letu 2009". Nadalje je izbrani ponudnik kot sodelavce v projektu navedel osebi doc. dr. M.M. in M.Č., za kateri je navedel enake reference kot pri vodji projekta, in mag. M.M., ki je sodeloval pri projektu "Izdelava, dobava in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letu 2008".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da so zgoraj navedene osebe dejansko sodelovale pri referenčnih projektih, s katerimi izbrani ponudnik izkazuje njihovo kadrovsko sposobnost, kar nenazadnje v elektronskem dopisu, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik, potrjuje tudi naročnik spornih referenčnih projektov, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Vlagatelju je sporna le vsebinska ustreznost referenčnega projekta, saj meni, da javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije ni mogoče prištevati k upravljanju in razvoju nacionalnega varnostnega sistema, na kar bi se moral referenčni projekt pri strokovnem kadru nanašati.

Po presoji Državne revizijske komisije so navedbe vlagatelja, da mnenje javnosti o delu policije ni mogoče prištevati k upravljanju in razvoju nacionalnega varnostnega sistema, neutemeljene.

Naročnik je prepričljivo pojasnil, da je policija v Republiki Sloveniji nesporno obravnavana kot integralni del sistema nacionalne varnosti, saj jo ReSNV-1, ki je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti (1. točka ReSNV-1), umešča med institucije, s katerimi se zagotavlja notranja varnost. Z vpogledom v ReSNV-1 je Državna revizijska komisija ugotovila, da drži naročnikovo navajanje, da ReSNV-1 izrecno opredeljuje tri podsisteme sistema nacionalne varnosti, na delovanju katerih temelji zagotavljanje nacionalne varnosti, in med katerimi je tudi sistem notranje varnosti (6.2 točka ReSNV-1). Ta sistem predstavljajo institucionalni nosilci varnostnih nalog. V ta sistem so vključeni tudi pravosodni in drugi državni organi in institucije, ki z uresničevanjem nalog prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti, pri čemer ReSNV-1 izrecno določa, da Republika Slovenija notranjo varnost zagotavlja tudi z delovanjem policije. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je policija v Republiki Sloveniji nedvomno obravnavana kot integralni del sistema nacionalne varnosti.

Prav tako Državna revizijska komisija sprejema naročnikov argument, da lahko bistveni pomen vključenosti policije v razvoj in upravljanje varnostnega sistema izmerimo ravno prek raziskav javnega mnenja. Naročnik je namreč prepričljivo pojasnil, da je policijska sposobnost, da prispeva k notranji varnosti kot podsistemu sistema nacionalne varnosti, močno odvisna od njene sposobnosti za sodelovanje s prebivalci, skupnostjo in drugimi vidiki njenih družbenih okolij, kar pa je med drugim pogojeno z zaupanjem vanjo, dojemanjem njenih kompetenc in učinkovitosti, interpretiranju njenih prejšnjih aktivnosti in pričakovanji njenih prihodnjih ravnanj. Nasprotno pa vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da mnenje javnosti o delu policije ni mogoče prištevati k upravljanju in razvoju nacionalnega varnostnega sistema, ne da bi za svojo trditev navajal dejstva, ki bi jo utemeljevala, ali zanjo predložil dokaze. Zato je Državna revizijska komisija štela za izkazano, da je javnomnenjsko raziskavo o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije mogoče prištevati k upravljanju in razvoju nacionalnega varnostnega sistema.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da referenčni projekti, ki se nanašajo na izdelavo, dobavo in predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Republike Slovenije o delu policije v letih 2007, 2008 in 2009, s katerimi izbrani ponudnik izkazuje kadrovsko sposobnost vodje projekta in treh sodelujočih na projektu, vsebinsko ustrezajo tistim, ki jih je naročnik za ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja zahteval v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika zaradi izpolnjevanja kadrovskega pogoja iz točke V. Povabila k oddaji ponudbe, označil za popolno, ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 v povezavi s 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 4. 11. 2011


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Kidričeva 9, Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran