018-321/2011 Občina Krško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sanacija plazu na cesti Pijavško - Veliki Trn - Črešnjice" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VIPSO, d.o.o., Titova cesta 101, Senovo (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljevanju: naročnik) dne 28.10.2011

odločila:

Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 9.9.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Sanacija plazu na cesti Pijavško - Veliki Trn - Črešnjice", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji naročila" št. 351-21/2011 O607 z dne 29.8.2011.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4.7.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Sanacija plazu na cesti Pijavško - Veliki Trn - Črešnjice", in sicer po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 7428/2011 z dne 5.7.2011.

Dne 29.8.2011 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji naročila" št. 351-21/2011 O607, iz katerega izhaja, da se vlagateljeva ponudba, ki je bila sicer najugodnejša, izloči ter da se predmetno javno naročilo odda ponudniku GAAL, Albin Leskošek, s.p., Sela 1, Podčetrtek (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi dokumenta je naročnik navedel, da je vlagatelj v svoji ponudbi med drugim predložil original bančne garancije za resnost ponudbe, v kateri je bilo v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije med drugim navedeno, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji". Vlagatelj naj ravno tako ne bi izpolnil zahtev razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na reference - vrednost referenčnih del naj namreč ne bi ustrezala zahtevani.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.9.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da očitana pomanjkljivost predložene garancije za resnost ponudbe ne more biti razlog za nepravilnost in nepopolnost njegove ponudbe, saj je stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji lahko edino stvarno pristojno sodišče v Krškem. Skladno s 46. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP) naj bi bilo za vlagatelja v primeru tožene stranke namreč vedno krajevno pristojno sodišče v Krškem. Tudi pogodba o izdaji garancije, sklenjena med banko in vlagateljem, daje vlagatelju in upravičencu garancije (naročniku) pravico, da je v eventualnem sporu pristojno sodišče naročnika garancije, t.j. sodišče v Krškem. Omenjena pogodba namreč med drugim določa, da lahko "ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka /lahko/ banka svoje pravice iz te pogodbe uveljavlja pri vsakem drugem, za naročnika garancije pristojnem sodišču". Vlagatelj v dokaz ustreznosti predložene bančne garancije navaja že omenjeno pogodbo, katere kopijo prilaga, ter "Mnenje banke o trditvi iz Obvestila o oddaji naročila o nepravilnosti izdane bančne garancije", ki pa ga ne prilaga. Vlagatelj izpodbija tudi naročnikovo ugotovitev o neustreznosti predloženih referenc. S tem v zvezi pojasnjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora znašati skupni znesek izvedenih del več kot 150.000,00 EUR, ne pa, da mora vrednost vsakega od referenčnih del znašati več kot 150.000,00 EUR. Slednje dokazuje tudi logična razlaga, saj bi bila v primeru tako visoko oblikovane referenčne zahteve ta nesorazmerna z ocenjeno vrednostjo in predmetom javnega naročila. V dokaz ustreznosti predloženih referenc se vlagatelj sklicuje na besedilo razpisne dokumentacije, prilaga pa tudi kopije v ponudbi predloženih referenčnih izjav. Vlagatelj zahteva, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se ponovno odloča o oddaji naročila ter izbere njegovo ponudbo ali pa v celoti razveljavi postopek javnega naročanja.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 22.9.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik ponovno zatrjuje neustreznost bančne garancije za resnost ponudbe, kot jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj. Naročnik izpostavlja, da se predložena garancije razlikuje od predvidenega vzorca, odločitev o njeni neustreznosti pa je skladna s prakso Državne revizijske komisije. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji (vzorcu bančne garancije) zahteval, da mora bančna garancija vsebovati zapis: "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem". Vlagatelj pa je v svoji ponudbi predložil bančno garancijo z naslednjim zapisom: "Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji". Naročnik dalje izpostavlja, da je sporno bančno garancijo za resnost ponudbe izdala NLB, d.d., Podružnica Savinjsko - Posavska, Podjetniški center Posavje, ki pa glede na določila Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) ni pravna oseba. V primeru spora je zato potrebno tožiti NLB, d.d., Trg Republike 2, Ljubljana. Ker ima ta sedež v Ljubljani, pa bi bilo za morebitne spore med naročnikom in banko pristojno sodišče v Ljubljani in ne v Krškem, kot trdi vlagatelj. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na predložene reference. Pri tem stoji na stališču, da je v razpisni dokumentaciji nedvomno zahteval tri reference, katerih posamična vrednost je 150.000,00 EUR, kar pomeni, da je potrebna skupna vrednost treh referenc vsaj 450.000,00 EUR. To, sledeč naročniku, potrjuje tudi pojasnilo, ki ga je v zvezi z referenčnim pogojem objavil na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj je dne 26.9.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Opredelitev do navedb naročnika". V njej je ponovno predstavil svoja stališča v zadevi, predložil pa je tudi "Mnenje banke o trditvi iz Obvestila o oddaji naročila o nepravilnosti izdane bančne garancije", ki ga je kot dokaz navajal že v svojem revizijskem zahtevku. Iz omenjenega dokumenta izhaja mnenje banke, da naj bi bilo po izdani garanciji stvarno pristojno tudi sodišče v Krškem ter da ni ovir, da upravičenec garancije ne bi vložil morebitnega zahtevka pred tem sodiščem.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo najprej označil za nepopolno iz razloga ugotovljene neustreznosti predložene bančne garancije za resnost ponudbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik v tej med drugim določil (razdelek VI. FINANČNA ZAVAROVANJA, S KATERIMI PONUDNIKI ZAVARUJEJO IZPOLNJEVANJE SVOJIH OBVEZNOSTI V POSTOPKU JAVNEGA NAROČILA):

"Ponudnik mora za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika naročniku predložiti bančne garancije ali ustrezna zavarovanja pri zavarovalnicah.

Bančne garancije ali ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, ki morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv, morajo biti izdane po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta mora biti enaka valuti javnega naročila.

V primeru, da ponudnik v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo po poteku roka za oddajo ponudb, bo naročnik unovčil ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe. Naročnik bo unovčil ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.

a) finančno zavarovanje za resnost ponudbe

Originalno bančno garancijo za resnost ponudbe ali ustrezno zavarovanje pri zavarovalnici so ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Predloženo finančno zavarovanje ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska, kot ga določi naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko. Ponudnik lahko kot garancijo za resnost ponudbe predloži tudi ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, katero pa po vsebini ne sme bistveno odstopati od vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije.

Če ponudnik ne predloži zahtevanega finančnega zavarovanja ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se šteje njegova ponudba kot nepravilna in jo bo naročnik izločil.

Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na strani naročnika, bo naročnik unovčil instrument finančnega zavarovanja.

Finančno zavarovanje mora biti izdano v višini 1.000,00 EUR, in mora veljati do vključno datuma veljavnosti ponudbe. Če ponudnik v ponudbi navede daljši rok veljavnosti ponudbe od zahtevanega, mora biti le-ta pokrit z instrumentom finančnega zavarovanjaâ??".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre dalje ugotoviti, da je naročnik v tej med drugim določil tudi Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe (Obrazec št. 17). Z vpogledom v omenjeni vzorec gre ugotoviti, da ta med drugim vsebuje tudi naslednje določilo:

"Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil Garancijo za resnost ponudbe št. MD1119521937 z dne 15.7.2011, ki jo je izdala NLB, d.d., Podružnica Savinjsko - Posavska, Podjetniški center Posavje, Krško. V predloženi garanciji je med drugim navedeno naslednje besedilo:

"Morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji".

Iz določil 46. člena ZPP izhaja, da je v primeru, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Iz določil 69. člena ZPP dalje izhaja, da se v primeru, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če je to sodišče stvarno pristojno. Sporazum strank velja, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. Iz določil 60. člena ZPP kot slednje izhaja, da je za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico.

V konkretni zadevi je naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z garancijo za resnost ponudbe postavil nedvoumno zahtevo po tem, da mora biti v primeru spora v zvezi z omenjeno garancijo zanj (krajevno) pristojno sodišče v Krškem. Naročnik je v razpisno dokumentacijo torej dejansko vnesel nekakšen predlog sporazuma o krajevni pristojnosti, ki pa so ga morali ponudniki, če naj bodo njihove ponudbe popolne, sprejeti (pri tem gre izpostaviti, da v zvezi z omenjeno določbo pred potekom roka za oddajo ponudb pravno varstvo ni bilo uveljavljeno, zato po poteku tega roka uveljavljanje s to določbo povezanih kršitev ni dopustno - četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti v zadevi, torej ni, ali bi vlagatelj predstavljeno naročnikovo zahtevo moral izpolniti (odgovor na to vprašanje je namreč nedvomno pritrdilen), temveč, ali je vlagatelj takšno zahtevo kljub predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki se v obravnavanem delu (nesporno) besedilno razlikuje od naročnikovega vzorca, vseeno izpolnil. V kolikor je odgovor na navedeno vprašanje pritrdilen, vlagateljeve ponudbe (iz obravnavanega razloga) namreč ni mogoče označiti za nepopolno.

S tem v zvezi gre ugotoviti, da je v postopku potrebno šteti za ustrezno vsako predloženo garancijo za resnost ponudbe, v zvezi s katero naročnik lahko doseže vodenje morebitnega spora (vložitev tožbeâ??) pred sodiščem v Krškem in ki izdajatelju garancije (banki) v primeru tožnikove (naročnikove) izbire tega sodišča ne omogoča ugovora krajevne pristojnosti. V kolikor je tak ugovor možen in se na njegovi podlagi lahko ugotovi, da sodišče v Krškem ni krajevno pristojno za odločitev o takšnem sporu, predstavljeni zahtevi razpisne dokumentacije glede "dogovorjene" krajevne pristojnosti nasprotno ni zadoščeno.

V zvezi z zgornjim gre naročniku pritrditi v njegovi ugotovitvi, da je sporno bančno garancijo izdala Savinjsko - Posavska podružnica NLB, d.d., ki v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZGD-1 ni pravna oseba. Pravilno je posledično tudi naročnikovo stališče o tem, da bi moral morebitni spor v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe, kot jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, uperiti neposredno zoper družbo NLB, d.d., Ljubljana.

Po prepričanju Državne revizijske komisije pa v veljavnih predpisih ni najti podlage za naročnikovo stališče, da bi bilo za takšen spor krajevno pristojno (zgolj) sodišče v Ljubljani. Ob sklicevanju na določilo 46. člena ZPP, ki bi sicer narekovalo takšen zaključek, je naročnik namreč spregledal določilo 60. člena istega zakona, ki pa naročniku po mnenju Državne revizijske komisije omogoča, da morebitni spor v zvezi s predloženo garancijo za resnost ponudbe (po svoji izbiri) vodi (tudi) pred stvarno pristojnim sodiščem v Krškem.

Iz določil 60. člena ZPP namreč, kot je v tem sklepu že bilo navedeno, izhaja, da je za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. Ker je sporno bančno garancijo izdala NLB, d.d., Podružnica Savinjsko - Posavska, ker bi morebitni spor v zvezi s to garancijo posledično izviral iz pravnega razmerja s to podružnico in ker se poslovni prostor te podružnice nahaja (tudi) v Krškem, kjer je bila sporna bančna garancija dejansko izdana (primerjaj npr. tudi Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1, knjiga, Uradni lisr RS in GV Založba, 2005), gre po mnenju Državne revizijske komisije ugotoviti, da bi bilo, skladno s 60. členom ZPP, za morebitni spor v zvezi s predloženo garancijo za resnost ponudbe krajevno pristojno (tudi) sodišče v Krškem. Na navedeno dejstvo v ničemer ne vpliva niti okoliščina, da v sporni garanciji pristojnost sodišča Krškem ni bila izrecno navedena, niti zapis na sporni garanciji o tem, da morebitne spore rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji - slednji zapis namreč odkazuje na uporabo splošnih določil o krajevni pristojnosti sodišč, kot so urejena v ZPP, ki pa so v tem sklepu po vsebini in posledicah za konkretno zadevo že bila predstavljena.

Na tem mestu gre pripomniti še, da je neustrezno tudi naročnikovo argumentiranje svoje odločitve s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-288/2010. V omenjeni zadevi sporna garancija za resnost ponudbe namreč ni vsebovala zapisa o tem, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji", temveč zapis, da je "za razreševanje morebitnih sporov pristojno stvarno sodišče v Mariboru". Slednji zapis (ki je glede na njegovo pravno naravo dejansko predstavljal ponudnikov predlog dogovora o krajevni pristojnosti, ki bi ga naročnik sprejel s tem, ko bi predloženo garancijo oz. ponudbo sprejel kot popolno) uporabe 60. člena ZPP namreč ni omogočal, tako pa na njegovi podlagi (za razliko od tokratne zadeve) tudi ni moglo priti do pristojnosti sodišča v Krškem, ki ga je v razpisni dokumentaciji tedaj obravnavane zadeve kot krajevno pristojnega sicer zahteval naročnik.

Ob upoštevanju zapisanega gre ugotoviti, da garancije za resnost ponudbe, kot jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni mogoče šteti za neustrezno. Naročnik bi po mnenju Državne revizijske komisije namreč lahko morebitni spor v zvezi s predloženo garancijo, kljub zapisu na sporni garanciji o tem, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji", sprožil in vodil (tudi) pred stvarno pristojnim sodiščem v Krškem, s čemer pa je zahteva razpisne dokumentacije o tem, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem", izpolnjena.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno tudi iz razloga domnevno (vrednostno) neustreznih referenc.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med pogoji za ugotavljanje usposobljenosti določil tudi naslednji pogoj:

"Ponudnik mora razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, kar dokazuje s tem:

- da je v zadnjih petih letih (šteje se datum podpisa pogodbe) kot glavni izvajalec vsaj trikrat izvajal dela s področja sanacije plazov ali sanacije udorov v vrednosti več kot 150.000,00 EUR in bil kot izvajalec pozitivno ocenjen."

Kot dokazila o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel seznam referenčnih del (obrazec št. 9), potrdila oz. izjave referenčnih naročnikov (obrazec št. 10), popis ponudnikove razpoložljive tehnične opreme (obrazec št. 11) ter seznam kadrov ponudnika (obrazec št. 12).

V zvezi z zgornjim pogojem je bilo dne 11.7.2011 naročniku prek Portala javnih naročil zastavljeno naslednje vprašanje: "V razpisni dokumentaciji imate za tehnično referenco zahtevo, da je ponudnik v zadnjih petih letih, vsaj trikrat izvajal dela s področja sanacije plazov ali sanacije udorov v vrednosti 150.000,00 EUR, kar se nam zdi glede na priložen popis veliko. Tako velikih referenc ni veliko in s tem ste veliko izvajalcem onemogočili prijavo na JN. Prosim za premislek in spremembo zahtevanih referenc."

V odgovor na tako zastavljeno vprašanje je naročnik zapisal: "Vsi pogoji, navedeni v razpisni dokumentaciji, so sorazmerni z ocenjeno vrednostjo in s predmetom javnega naročila. Predvsem pa je potrebno tudi upoštevati, da gre za specifično področje z vidika narave in zahtevnosti predmeta naročila, zato pogoji, navedeni v razpisni dokumentaciji, ostajajo nespremenjeni."

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil seznam referenčnih del (obrazec št. 9), na katerem navaja tri referenčna dela, in sicer v višini 104.331,75 EUR, 92.681,58 EUR ter 106.971,13 EUR. Za vsa navedena referenčna dela je vlagatelj predložil tudi izjave referenčnih naročnikov (obrazec št. 10), v svoji ponudbi pa je ravno tako predložil tudi izpolnjena obrazca 11 in 12.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-143/2003, 018-316/2006, 018-043/2008, 018-299/2011 itd.).

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgornjega pritrjuje vlagatelju v njegovem stališču, da je mogoče predstavljene zahteve razpisne dokumentacije (kljub pojasnilom, objavljenim na Portalu javnih naročil) interpretirati tudi na način, skladno s katerim za izpolnitev postavljenega tehničnega pogoja zadostuje izkaz treh uspešno opravljenih referenčnih del v skupni vrednosti 150.000,00 EUR. Takšno stališče namreč omogoča jezikovna razlaga obravnavanega določila razpisne dokumentacije, v prid takšnemu stališču pa gre tudi s strani vlagatelja izpostavljen argument o vrednosti predmetnega javnega naročila (ocenjeni in ponudbenih), ki je bistveno nižja že od vrednosti 150.000,00 EUR (zahteva po sorazmernosti pogojev glede na predmet javnega naročila - 10. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da referenc, na katere se v izkaz usposobljenosti v svoji ponudbi sklicuje vlagatelj, glede na določila razpisne dokumentacije postopka (kot jih je v predstavljeni vsebini utemeljeno lahko interpretiral vlagatelj) ni mogoče označiti za vrednostno neustrezne - vlagatelj je namreč v svoji ponudbi izkazal opravljanje referenčnih del v skupni vrednosti 150.000,00 EUR, s čemer je obravnavano zahtevo (vrednostno) izpolnil.


V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da noben od razlogov, ki jih naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji naročila" št. 351-21/2011 O607 z dne 29.8.2011 navaja v prid ugotovljene nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, ni podan. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da naročnik vlagateljeve ponudbe iz navedenih razlogov ni bil upravičen izločiti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 9.9.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Sanacija plazu na cesti Pijavško - Veliki Trn - Črešnjice", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji naročila" št. 351-21/2011 O607 z dne 29.8.2011.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da pred sprejemom nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (če bo takšno odločitev seveda sprejel) ustrezno preveri popolnost prispelih ponudb ter javno naročilo, skladno z določili ZJN-2, odda ponudniku s popolno in najugodnejšo ponudbo.

Ker noben od udeležencev v predmetnem postopku ni priglasil stroškov, Državna revizijska komisija o teh ni odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 28.10.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško,
- VIPSO, d.o.o., Titova cesta 101, Senovo,
- GAAL, Albin Leskošek, s.p., Sela 1, Podčetrtek,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana.

Natisni stran