018-238/2011 Elektro Slovenija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata in Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega Republiškega centra vodenja EES", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika v skupni ponudbi Korona inženiring, d.d., Cesta v mestni log 88a, Ljubljana in ALSTOM GRID SAS, 51 Esplanade du GĂ"nĂ"ral de Gaulle, Paris La DĂ"fense Cedex, Francija, ki ju oba zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 11. oktobra 2011

odločila:

1. Obravnavanje pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Pritožba vlagatelja z dne 01.08.2011, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevek za revizijo z dne 30.5.2011, se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

5. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES". Javno naročilo naročnik oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN618/2010 z dne 25.1.2010, št. JN2024/2010 z dne 15.3.2010, št. JN2656/2010 z dne 6.4.2010, št. JN2967/2010 z dne 1.4.2010, št. JN3056/2010 z dne 15.4.2010, št. JN8337/2010 z dne 6.9.2010 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske Unije št. 2010/S 18-025415 z dne 27.1.2010, št. 2010/S 54-079235 z dne 18.3.2010, št. 2010/S 68-101496 z dne 8.4.2010, št. 2010/S 76-112388 z dne 20.4.2010, št. 2010/S 176-267960 z dne 10.9.2010.

Dne 19.5.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku ABB AB, Network management, švedska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je po merilih za izbor prejela najvišje število točk.

Z vlogo z dne 30.5.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma predmetni postopek v celoti ter da se mu povrnejo stroški postopka. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi, da mu naročnik omogoči dodaten in neomejen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbama izbranega ponudnika in ponudnika Siemens d.o.o. ter mu omogoči, da z dodatno vlogo dopolni navedbe iz revizijskega zahtevka. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo nadalje zahteval, da mu naročnik omogoči neomejen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbama izbranega ponudnika in družbe Siemens d.o.o. tudi za prvo in drugo fazo postopka ter mu po vpogledu dopusti razširiti zahtevek za revizijo tudi zoper obvestilo z dne 23.11.2010 in obvestilo z dne 7.4.2010 (dejansko: 7.4.2011), v kolikor bo vlagatelj ocenil, da je pri katerem izmed ravnanj naročnika v postopku prve in druge faze prišlo do kršitev, za katere ob prejemu navedenih obvestil vlagatelj ni mogel vedeti. V ponovljenem postopku izbire naj naročnik nato naročilo odda vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da mu ni bil omogočen pravilen in zadosten ter celovit vpogled v ponudbeno dokumentacijo po 27. členu ZJNVETPS pred potekom roka za oddajo zahtevka za revizijo. Namreč vlagatelj je dne 25.5.2011 na naročnika naslovil zahtevek za vpogled v dokumentacijo. Vlagatelj je prejel obvestilo naročnika, da mu omogoča vpogled dne 30.5.2011 ob 13. in 14. uri, torej na dan, ko se izteka zakonski rok za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj meni, da je bil ob 14.55 uri, ko je bil vpogled končan, časovno omejen glede ustrezne priprave vsebine zahtevka za revizijo, zlasti glede na dejstvo, da mu je bil vpogled omogočen za čas trajanja dveh ur, v tem času pa ni mogel pogledati vse želene dokumentacije. Vlagatelj meni, da mu je potrebno dopustiti tudi uveljavljanje kršitev iz vseh faz postopka, v kolikor bo v fazi pregleda dokumentov očitana kršitev odkrita. Že v tej fazi pa vlagatelj zatrjuje, da družba Siemens d.o.o. projekta po ponudbi ne bo izvedla sama, ker nima ustreznih kadrov. Zato vlagatelj uveljavlja dejstvo, da ponudnik Siemens d.o.o. ni ustrezno prijavil oz. ni prijavil svojega glavnega izvajalca/podizvajalca in zanj ni predložil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj ocenjuje kot sporno dejstvo, da se je v ponudbo izbranega ponudnika šele v tretji fazi vključila družba Ventyx Inc., ki ni bila ponudnik v prvih dveh fazah ter ji tako ni bila priznana sposobnost, čeprav v zadnji, tretji fazi, nastopa kot partner oziroma podizvajalec. Vlagatelj poudarja, da gre za kršitev tretje faze postopka, saj lahko v tretji fazi oddajo ponudbo zgolj ponudniki, katerim je bila priznana sposobnost v prvih dveh fazah, kar pa za družbo Ventyx Inc. ni bilo ugotovljeno. Po zatrjevanju vlagatelja družba Ventyx Inc. ni univerzalni pravni naslednik izbranega ponudnika.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja tudi, da je ponudbena cena izbranega ponudnika in ponudnika Siemens d.o.o. neobičajno nizka in bi se moral naročniku porajati dvom o neobičajno nizkih postavkah. V izbrani ponudbi cena projekta znaša 78,5 % ponudbene cene vlagatelja, ki predstavlja realno tržno ceno. V postopku oddaje javnega naročila v letu 2008 in 2009 je naročnik poskušal oddati točno ta projekt, ki je predmet javnega naročila v predmetnem postopku, vendar je bil neuspešen. Izkaže pa se, navaja vlagatelj, da je izbrani ponudnik za isti projekt (ki je sedaj po obsegu skrčen za največ 10%), takrat ponudil ceno, ki je bila znatno višja kot v predmetnem postopku. Namreč cena ponujena v sedanjem postopku znaša le 52,4 % cene, ponujene v letu 2008.

Ponudbena cena ponudnika Siemens predstavlja 82,3 % ponudbene cene vlagatelja. Glede na postopek oddaje javnega naročila v letu 2008 - za isti projekt, kot se oddaja s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila (in je po obsegu skrčen za največ 10%), je cena tega ponudnika polovico manjša, kar bi moralo pri naročniku vzpostaviti dvom o primernosti ponudbene cene.Vlagatelj zatrjuje, da za ponujeno ceno tako izbranega ponudnika, kakor družbe Siemens d.o.o., projekta, ki je predmet javnega naročila, ni mogoče izvesti.

Na podlagi "omejenega in poznega vpogleda" vlagatelj uveljavlja svoje ugotovitve in sicer, da izbrani ponudnik v postavki 5.2., v tabeli 1 (Strojna oprema, sistemski software in ostala oprema) ni podrobno izpolnil zahtevanih podatkov o tipu in količini ponujene opreme s podrobnostmi o proizvajalcu in modelu. Enako ugotavlja vlagatelj tudi za postavko 5.2, tabela 4 (tabele cen) in sicer da izbrani ponudnik ni podal cen za to postavko in po zahtevanih pozicijah specifikacije. Prav tako zatrjuje vlagatelj enako za tabelo 5 "napetostna regulacija" in tabelo 8 "komunikacijska programska oprema".

Vlagatelj tudi zatrjuje na tem mestu neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika, ki naj bi izhajala iz dokumenta 5.2., tabele 9, iz katere je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki se izjemno razlikuje od cene vlagatelja (830.000 EUR razlike do cene vlagatelja in 255.000 EUR razlike do cene ponudnika Siemens d.o.o.).

Vlagatelj še navaja, da iz dokumenta 5.2., tabele 2 do 8 izhaja, da izbrani ponudnik ni podal cen za te postavke.

Na odpiranju ponudb je bila kot ponudbena cena izbranega ponudnika navedena cena 5.300.431,00 EUR za dobavo in implementacijo, 1.807.520,00 EUR za vzdrževanje, v odločitvi o oddaji javnega naročila pa so navedene druge cene, ki so po mnenju naročnika bile dosežene s pogajanji. Na pogajanjih je sodeloval g. R.S., ki pa nima pooblastila za spremembo ponudbe in pogajanj, prav tako pa ne za podpis vzorca pogodbe, zato bi moral naročnik upoštevati prvotno ceno.

Vlagatelj je z dopisom z dne 10.06.2011 dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o plačilu takse.

Naročnik je dne 25.07.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila oz. na razveljavitev postopka javnega naročila v celoti, zavrnil. Naročnik je zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na zahtevo po dodatnem in neomejenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbama izbranega ponudnika in družbe Siemens d.o.o., zavrnil. V delu, ki se nanaša na zahtevo po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo in razširitev zahtevka za revizijo glede morebitnih kršitev storjenih v I in II. fazi, pa je zahtevek za revizijo zavrgel.

Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj šele šesti dan po prejemu izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila (dne 25.05.2011) na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, naročnik pa mu je vpogled omogočil v najkrajšem možnem času. Za III. fazo je imel vlagatelj na voljo dovolj časa, saj so bila v III. fazi izvedena le cenovna pogajanja o katerih dokumentacija ni obsežna. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, zakaj naj bi bil prikrajšan pri uveljavljanju pravice do pravnega varstva z domnevno omejenim in prekratkim vpogledom v dokumentacijo.

Naročnik je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevo po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo, saj je vlagatelj prejel Obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 23.11.2010 in Obvestilo o končnem rezultatu izpolnjenosti tehničnih kriterijev z dne 07.04.2011, rok za vložitev pravnega sredstva pa je potekel 10 dni po prejemu obeh odločitev, zato je vlagatelj s pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo za pravnomočno končani fazi in v pravici do uveljavljanja domnevnih kršitev nastalih v I. in II. fazi, procesno gledano, prepozen.

Glede navedbe vlagatelja, da družba Siemens d.o.o. ne bo projekta po ponudbi izvedla sama, saj za to nima ustreznih kadrov, naročnik navaja, da po presoji Državne revizijske komisije fizična oseba ne more biti podizvajalec, zato kadri (fizične osebe ponudnika) niso podizvajalci. Siemens d.o.o., Slovenija, je v 100% lasti družbe Siemens AG Austria in navedeni družbi tvorita koncern in štejeta za povezani družbi tako v smislu pravil ZJNVETPS, kakor v smislu pravil ZGD-1. Naročnik nadaljuje, da vlagatelj na nobenem mestu ne navaja, da sta Siemens d.o.o. in Siemens AG Austria sklenili konkretno pogodbo za ta postopek javnega naročila, da bi jo bilo potrebno obravnavati ločeno za posamezen postopek javnega naročanja, zaradi česar bi bilo potrebno sodelovanje delavcev družbe matere šteti kot podizvajalce.

V zvezi z domnevno naknadno vključitvijo družbe Ventyx Inc. v III. fazi postopka javnega naročila naročnik navaja, da je "Ventyx, an ABB Company" ime blagovne znamke in ime organizacijske enote znotraj družbe izbranega ponudnika in ni pravna oseba. Dokument, ki naj bi premotil vlagatelja je evalvacijska tabela, v katero je naročnik pomotoma zapisal logo "Ventyx an AB Company", namesto imena izbranega ponudnika. Naročnik tudi navaja, da bi lahko vlagatelj z vpogledom v II. fazo postopka iz ponudbe izbranega ponudnika videl zapis "Ventyx an AB Company", zato so vlagateljeve navedbe tudi prepozne.

Glede domnevno neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika in družbe Siemens d.o.o., Ljubljana, naročnik navaja, da se postopek ugotavljanja neobičajno nizke cene veže na primere, ko se naročniku pojavi sum o neobičajno nizki ceni in želi naročnik takšno ponudbo zavrniti, česar pa naročnik v konkretnem primeru ni ugotovil. Naročnik v celoti zavrača vlagateljevo navedbo, da je naročnik v postopku iz leta 2008 hotel oddati enak projekt, saj je predmetni javni razpis bistveno bolj poenostavljen.

Naročnik kot neutemeljeno zavrača navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik v dokumentu 5.2 ni podrobno izpolnil zahtevanih podatkov o tipu in količini ponujene opreme ter cen za to postavko. Naročnik pojasnjuje, da ima dokument 5.2. 14 strani, od tega samo prva stran predstavlja rekapitulacijo ponudbe, izbrani ponudnik pa je na straneh 2-14 dokumenta 5.2 natančno, za posamezne postavke rekapitulacije iz točk 1-12 z navedbo proizvajalca in identifikacijske številke (producer and ID number), količine (QTY - Quantity), cene na enoto in skupne cene, navedel vse, kar je naročnik zahteval. Naročnik tako kot neutemeljeno zavrača tudi navedbo vlagatelja, da ni podal cene v tabeli 5 "napetostna regulacija" in 8 "komunikacijska programska oprema", saj je pri ceni 5.3. zapisal "included in 5.1", enako pa je storil za postavki 2.4, 3.3 in 4.1. Izbrani ponudnik in Siemens d.o.o. sta za storitve tovarniškega testiranja in aktivnosti v dvoletnem garancijskem obdobju podala ceni 10.000,00 EUR in 11.000,00 EUR, naročnik pa ob odsotnosti konkretizacije vlagateljeve navedbe, da ponujeni ceni nista realni (in sta neobičajno nizki), glede na pravilo o trditveno dokaznem bremenu, temu očitku ni sledil.

Naročnik nadalje navaja, da ima oseba R.S., ki je sodelovala v postopku s pogajanji, pooblastilo za zastopanje izbranega ponudnika pri odpiranju ponudb in podajanju strokovnih izjav, kot tudi sicer za zastopanje v postopku predmetnega javnega naročila, kar je nenazadnje ugotovila tudi notarka Eva Simona Tomšič, ki je sodelovala v III. fazi postopka in je razvidno iz 2. strani notarskega zapisa SV -361/2011.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.07.2011, sporočil, da želi nadaljevati postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 01.08.2011 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zoper 4. točko izreka naročnikovega sklepa z dne 25.7.2011, s katerim je le ta odločil o zahtevku za revizijo vlagatelja in zavrgel vlagateljevo zahtevo, da se mu omogoči neomejen vpogled v ponudbeno dokumentacijo tudi za I. in II. fazo postopka in se mu po vpogledu dopusti možnost razširitve zahtevka za revizijo zoper obvestilo o priznanju za I. in II. fazo, v kolikor bo vlagatelj ocenil, da je pri katerem od ravnanj naročnika v I. in II. fazi prišlo do kršitev, za katere ob prejemu teh obvestil vlagatelj ni mogel vedeti.

Naročnik je z dopisom z dne 02.08.2011, odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 10.08.2011 sprejela sklep, s katerim je na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN rok za odločitev podaljšala in o tem obvestila stranke revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je izbranega ponudnika z dopisom z dne 07.09.2011, pozvala na opredelitev statusa družbe Ventyx Inc. v njegovi ponudbi.

Dne 20.09.2011 je Državna revizijska komisija prejela pojasnilo z dokazili izbranega ponudnika glede pojavljanja naziva Ventyx Inc. v njegovi ponudbi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi preučitve ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011 - ZPVPJN) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po določbah ZRPJN. Predmetni revizijski postopek se je začel z vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka dne 30.5.2011. Ker je vlagatelj svoj revizijski zahtevek tako vložil pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek dokonča po določilih ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo, zavrgel (4. točka izreka sklepa z dne 25.07.2011), v preostalem delu pa je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je upoštevajoč načelo hitrosti postopka sprejela sklep, da se vlagateljevo pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo (pritožba z dne 01.08.2011) in vlagateljevo zahtevo po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za revizijo, obravnava skupaj. Iz prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami,v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč izhaja, da se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V pritožbi z dne 01.08.2011 vlagatelj navaja, da ima skladno z določilom 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami, v nadaljevanju; ZJNVETPS) pravico do vpogleda kadarkoli in v karkoli pod pogojem, da je že sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, zato mu naročnik neupravičeno odreka pravico do vpogleda v I. in II. fazo postopka o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Določilo drugega odstavka 34. člena ZJNVETPS opredeljuje postopek s pogajanji po predhodni objavi kot postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte, oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v 2. točki Navodil ponudnikom opredelil:
" Postopek s pogajanji po predhodni objavi bo naročnik izvedel v treh fazah.
a) V prvi fazi morajo prijavitelji do roka, določenega v nadaljevanju, predložiti dokumente iz točke 4. tega navodila. Naročnik bo na podlagi predloženih dokumentov iz točke 4. tega navodila v prvi fazi ocenjeval sposobnost v predkvalifikaciji ter izbral največ tri prijavitelje na podlagi kriterijev, določenih v 4. točki tega navodila, ki se bodo uvrstili v drugo fazo.
b) V drugi fazi morajo uvrščeni prijavitelji, do roka, ki bo določen naknadno, predložili dokumente iz točke 5 tega navodila, podati parafirane in izpolnjene tabele iz specifikacije brez cen. Naročnik bo v tej fazi preverjal izpolnjevanje tehničnih pogojev, se pogajal o izvedbi zahtev iz tehnične specifikacije in priznal sposobnost za uvrstitev v tretjo fazo.
c) V tretji fazi bo naročnik izvedel cenovna pogajanja v skladu s točko 6 tega navodila"

Državna revizijska komisija glede na zakonsko opredelitev postopka oddaje javnega naročila in vsebino razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila s pogajanji po predhodni objavi, razvrstil v tri faze in sicer:
â"˘ prva faza - predkvalifikacijska faza (v kateri bo ponudnikom priznal sposobnost),
â"˘ druga faza - faza pogajanj (naročnik se bo s kandidati pogajal o izvedbi zahtev tehnične narave in priznal sposobnost za nadaljevanje pogajanj),
â"˘ tretja faza - cenovna pogajanja.

Zaključek posamezne faze postopka predstavlja podlago za začetek naslednje faze postopka s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je v prvi - predkvalifikacijski fazi postopka s pogajanji po predhodni objavi, ugotavljal sposobnost prijaviteljev in na podlagi priznanja sposobnosti bo naročnik vodil nadaljnja pogajanja s kandidati, tako glede tehničnega dela ponudbe (druga faza), kakor glede ponudbene cene (tretja faza).

Zaradi večfaznosti postopka s pogajanji po predhodni objavi in vezanosti naslednje faze na zaključek predhodne faze je pomembno, da se vsaka posamezna faza postopka s pogajanji po predhodni objavi, pravnomočno zaključi. To za prijavitelje oziroma kandidate pomeni, da morajo v zvezi z odločitvami naročnika v posamezni fazi postopka pravno varstvo uveljavljati v zakonsko določenem roku. ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 23.11.2010 sprejel Obvestilo o priznanju sposobnosti št. 240/Mš/4/10 in vse tri prijavitelje obvestil, da jim je priznal sposobnost za nadaljevanje postopka s pogajanji, torej uvrstitev v drugi krog pogajanj. Po opravljeni drugi fazi je naročnik dne 07.04.2011 izdal Odločitev o končnem rezultatu izpolnjenosti tehničnih kriterijev in uvrstitvi treh prijaviteljev v III. fazo.
V pravnem pouku obeh odločitev je naročnik navedel, da ima ponudnik pravico vložiti zahtevke za revizijo skladno z določilom ZRPJN. Glede na določilo ZRPJN namreč zahtevka za revizijo, po preteku roka določenega za vložitev pravnega sredstva, ni mogoče vložiti (oziroma se ga spozna kot prepoznega in posledično zavrže).

V pritožbi vlagatelj kot razlog, da zahteva vpogled v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo postopka s pogajanji po predhodni objavi, navaja, da je le v primerjavi in natančnejši analizi ponujene cene s ponujeno tehnično rešitvijo, mogoče ugotoviti primernost cene in ali je za to ceno mogoče izvesti javno naročilo. Državna revizijska komisija poudarja, da je namen vpogleda, ki se opravi v postopku oddaje javnega naročila, v tem, da se ponudnik (neizbrani ponudnik, kandidat) seznani s ponudbeno dokumentacijo (seveda v mejah, kot jih dopušča ZJNVETPS in skladno z odločitvami Državne revizijske komisije) zaradi morebitnega začetka revizijskega postopka. V postopku s pogajanji vsaka faza postane pravnomočna z dnem poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, kar se posledično veže tudi na pravico do vpogleda v pravnomočno zaključene faze. Namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, naj se mu omogoči vpogled v I. in II. fazo postopka s pogajanji po predhodni objavi in omogoči razširitev zahtevka za revizijo v zvezi z naknadno ugotovljenimi kršitvami, ki se nanašajo na ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za I. in II. fazo.

Državna revizijska komisija poudarja, da je predmetni postopek s pogajanji voden v treh fazah in je pravnomočno zaključena posamezna faza temelj za začetek naslednje faze. Zato vpogled v ponudbeno dokumentacijo z namenom razširitve zahtevka za revizijo zoper odločitve naročnika v zvezi s predhodno že pravnomočno zaključenimi fazami postopka s pogajanji, ni dopusten.

Glede na vrsto postopka oddaje predmetnega javnega naročila vlagatelj napačno tolmači določilo sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS [Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.]. Določilo 27. člena ZJNVETPS je potrebno v večfaznih postopkih oddaje javnega naročila (postopek s pogajanji, konkurenčni dialog) razumeti, da je naročnik dolžan omogočiti ponudniku vpogled v ponudbeno in spisovno dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, pri čemer "odločitve o oddaji javnega naročila" ni mogoče razumeti zgolj v smislu (končne) odločitve naročnika o izboru najugodnejše ponudbe, pač pa odločitve naročnika v posameznih fazah postopka, s katerimi posameznemu ponudniku prizna določen status (odločitev o priznanju sposobnosti, povabilo kandidatov v nadaljnji krog). Z vidika pravne varnosti (in upoštevanjem načela učinkovitost) je potrebno posamezni fazi, ki se zaključi z odločitvijo naročnika o pravnem statusu ponudbe (priznanje spodobnosti, povabilo kandidatom, končna oddaja ponudbe) po preteku roka za vložitev pravnega sredstva priznati njeno pravnomočnost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel vlagatelj možnost (pravico) zahtevati vpogled in vložiti pravno sredstvo zoper vsako naročnikovo odločitev v postopku s pogajanji po predhodni objavi (Obvestilo o priznanju sposobnosti, z dne 23.11.2010 in Odločitev o končnem rezultatu izpolnjenosti tehničnih kriterijev in uvrstitvi treh prijaviteljev v III. fazo, z dne 07.04.2011), pa tega ni storil. Skladno z zgornjo obrazložitvijo pa je nedopustno, da bi vlagatelj po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (odločitev z dne 19.05.2011) vpogledal v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za I. in II. fazo z namenom razširitve zahtevka za revizijo zoper domnevne kršitve naročnika storjene v pravnomočno končanih predhodnih fazah postopka s pogajanji. Ker se je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper naročnikovi odločitvi (Obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 23.11.2010 in Odločitev o končnem rezultatu izpolnjenosti tehničnih kriterijev in uvrstitvi treh prijaviteljev v III. fazo z dne 07.04.2011) za vlagatelja iztekel po poteku 10 dni od prejema odločitve, je vlagatelj prekludiran v pravici do morebitne vložitve (razširitve) zahtevka za revizijo zoper naročnikovi odločitvi, zato je potrebno posledično kot prepozno zavreči vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo (katere namen je v seznanitvi z morebitnimi kršitvami naročnika v I. in II. fazi in razširitvi zahtevka za revizijo zoper ravnanje naročnika v I. in II. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila).

Sicer pa Državna revizijska komisija še dodaja, da se razlog zaradi katerega želi vlagatelj vpogledati v ponudbeno dokumentacijo za I. in II. fazo: " le v primerjavi in natančnejši analizi ponujene cene s ponujeno tehnično rešitvijo mogoče ugotoviti primernost cene in ali je za to ceno mogoče izvesti javno naročila", dejansko nanaša na morebitno ugotovitev neobičajno nizke ponudbe, katere pristojnost ugotovitve je pridržana naročniku, kar je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja na temelju druge alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo in sicer najprej v delu, v katerem vlagatelj naročniku očita, da mu je le ta za vpogled v ponudbeno dokumentacijo odmeril premalo časa, poleg tega pa mu je bil vpogled omogočen šele zadnji dan, ko je še dovoljeno vložiti pravno sredstvo. Vlagatelj predvsem zatrjuje, da ni mogel v tem času pregledati predvsem dokumentacije, ki se nanaša na cene na enoto in posamezne postavke, še manj pa je lahko preveril postavke posamezne ponudbe in dokončno preračunal izvedljivost ter si posledično pridržuje vložiti dodatno vlogo. Državna revizijska komisija je vpogledala v Zapisnik o vpogledu v ponudbo št. 240/ML/4/10 z dne 30.5.2011. Iz omenjenega zapisnika izhaja pripomba predstavnika vlagatelja, ki "izpostavlja, da mu je bil vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročila (tretja faza) omogočen na zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo. To je absolutno prepozno in ponudnik na ta način ne more učinkovito izvrševati svoje pravice do pravnega sredstva zoper odločbo naročnika o oddaji javnega naročila. Ponudnik prav tako zahteva že na tem mestu vpogled tudi v ponudbeno dokumentacijo prve in druge faze postopka, saj so vse tri faze medseboj vsebinsko povezane in zgolj z vpogledom v del dokumentacije ne more učinkovito uresničevati svoje pravice do vpogleda pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. še zlasti, ker se del ponudbe iz tretje faze ponudnika ABB izrecno sklicuje na dokumentacije predloženo v drugi fazi postopka. "

Ugotoviti gre, da je predstavnik vlagatelja po opravljenem vpogledu podal pripombe, ki niso vezane na časovno trajanje samega vpogleda, so pa vezane izključno na dejstvo, da je bil vlagatelju vpogled omogočen zadnji dan, ko je še mogoče vložiti pravno sredstvo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je morebiti naročnika zaprosil za časovno podaljšanje vpogleda oz. da mu je bilo časovno gledano preprečen daljši vpogled v ponudbeno dokumentacijo od predvidenega. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem zapisniku zapisano, da "se predstavnikom ponudnika Alstom / Korona omoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo ponudnika ABB iz tretje faze postopka". Pripomb vlagatelja glede te ugotovitve v zapisniku ni najti, sicer je pa zapisnik predstavnik vlagatelja tudi podpisal.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj po opravljenem vpogledu vložil pripravljalno vlogo pri naročniku in sicer dne 26.6.2011. V pripravljalni vlogi vlagatelj navaja, da je bil pri vpogledu časovno omejen, kar je onemogočalo analizo vseh podatkov, da mu je bil onemogočen ali delno onemogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in družbe Siemens d.o.o. , ki se nanaša na I. in II. fazo postopka. Vlagatelj meni, da določeni podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, zato mu je bil vpogled v te dokumente iz I. in II. faze postopka neupravičeno onemogočen. Meni, da gre za kršitev 27. člena ZJNVETPS ter zatrjuje, da so dokumenti druge faze neposredno povezani z revizijskimi navedbami glede neobičajno nizkih ponudb. V nadaljevanju vlagatelj našteva domnevne kršitve, ki pa se vse nanašajo na I. in II. fazo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi vlagatelja, da dejansko ni razvidno iz odločitve naročnika o zahtevku za revizijo z dne 25.7.2011, ali je naročnik obravnaval zgoraj navedeno vlagateljevo pripravljalno vlogo. Vendar pa Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da je vlagateljeve navedbe iz te pripravljalne vloge obravnavala in zaključila, da vlagatelj z vsebino vloge ni navajal dejstev in dokazov, s katerimi bi prispeval k utemeljenosti svojega revizijskega zahtevka, niti ni predlagal za ta namen dokazov, ki bi se nanašali na III. fazo postopka, temveč je povečini ponavljal navedbe iz revizijskega zahtevka in utemeljeval svojo zahtevo po vpogledu v dokumentacijo iz I. in II. faze postopka. Namreč, kakor je že zgoraj ob obravnavanju vlagateljeve pritožbe obrazloženo, je vlagatelj glede navedb ki se nanašajo na I. in II. fazo postopka oddaje javnega naročila (oz. je v delu svojega zahtevka, ki se nanaša na I. in II. fazo postopka oddaje javnega naročila) v konkretnem primeru prekludiran. Glede same navedbe, da ni imel dovolj časa za pripravo učinkovitega pravnega sredstva, pa Državna revizijska komisija navaja, da je ravno zaradi tega dejstva vlagateljevo pripravljalno vlogo vzela v obravnavo in je vlagatelj tako imel možnost naknadno, po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, navajati argumente, s katerimi je (ali bi lahko) pravno in dejansko na podlagi dovoljenega vpogleda v del ponudbene dokumentacije, utemeljeval svoj pravovarstveni predlog iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da se je v tretji fazi v ponudbo vključila družba Ventyx Inc., ki ni bila ponudnik v prvih dveh fazah ter ji tako ni bila priznana sposobnost, čeprav iz ponudbe izhaja, da naj bi družba Ventyx Inc. v postopku sodelovala kot partner oziroma podizvajalec, zato je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Državna revizijska komisija je vpogledala v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. V ponudbi, dani v predkvalifikacijski fazi postopka s pogajanji, je izbrani ponudnik navedel: "On June 2nd, 2010 ABB completed the acquisition of Ventyx, the leading software provider to global energy, communications and other asset-intensive businesses. Ventyx has been intergrated into Network management business unit of ABB to form Ventyx, an ABB Company. Going forward, ABB will use the Ventyx logo for all its software offerings including the proposed Network Manager SCADA/EMS system."

Sicer pa se zapis "Ventyx an ABB company" pojavlja zgolj le v "nogi" dokumentov (footnote) ponudbe izbranega ponudnika za drugo fazo postopka.

V namen razjasnitve položaja družbe Ventyx Inc. je Državna revizijska komisija na izbranega ponudnika naslovila zahtevo za pojasnilo o statusu družbe Ventxy Inc. v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz pojasnila izbranega ponudnika, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20.09.2011 izhaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudnik izključno družba ABB AB s sedežem VĂŁsterĂĄs, švedska. Ventyx Inc. ni bila in ni ponudnik v nobeni fazi postopka in ni posredovala nobene dokumentacije v predmetnem postopku, niti ne nastopa kot podizvajalec ali partner. "ABB AB Network Management Ventyx" je zgolj ime notranje organizacijske enote družbe ABB AB in ni pravna oseba.

Državna revizijska komisija razen zapisa "Ventyx an ABB company" v "nogi" listov izbrane ponudbe ni zasledila nobenega dokumenta, ki bi nakazoval, da ima družba Ventyx Inc. v ponudbi izbranega ponudnika določen status (podizvajalca ali skupnega ponudnika), zato upoštevajoč pojasnilo izbranega ponudnika in pavšalno zatrjevanje vlagatelja ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi obravnavane navedbe.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb in postopku pogajanj - tretja faza, z dne 13.05.2011, izhaja, da se naziv izbranega ponudnika pojavlja v okviru zapisa predstavnikov ponudnikov, prejema ponudbe, šifre ponudbe in podpisov predstavnikov ponudnikov. V evalvacijski tabeli, ki je priloga zapisnika pa je v stolpcu zapisan logotip "Ventyx an ABB company". Iz odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 19.05.2011, je jasno razvidno, da je izbrani ponudnik ABB AB, Network management, švedska, zato Državna revizijska komisija ob upoštevanju zapisanega sledi naročnikovemu pojasnilu iz sklepa o zavrnitvi (in zavrženju dela) zahtevka za revizijo, da je pomotoma prišlo do napačnega zapisa v evalvacijski tabeli.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določila ZJNVETPS, ker izbranega ponudnika ni pozval k pisni obrazložitvi posameznih postavk ponudbene cene, saj predstavlja ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizko ponudbo (kot argumente, da je izbrana ponudba neobičajno nizka, vlagatelj navaja primerjavo ponudbene cene izbrane ponudbo s svojo ponudbeno ceno, ceno oddano v postopku oddaje javnega naročila v letu 2008, ki je po predmetu primerljiv, nizke cenovne postavke v poziciji 5.2. ponudbenega predračuna,â??).

Institut neobičajno nizke ponudbe ureja 50. člen ZJNVETPS. Ta daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji.

V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 50. člena ZJNVETPS, je Državna revizijska komisija že večkrat (glej npr. odločitve v zadevah 018-100/2007, 018-005/2008, 018-209/2010, 018-330/2010 itd.) zapisala, da se določilo 50. člena ZJNVETPS nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 50. člena je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Državna revizijska komisija sprejema stališče, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako je kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajno nizke ponudbe, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe, ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno izločiti. Nasprotno - iz spisovne dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Vlagateljevim revizijskim navedbam o tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot neobičajno nizko ponudbo in jo kot takšno spoznati, upoštevajoč navedene argumente, utemeljenosti ni mogoče priznati.

Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker izbrani ponudnik v tabeli 1 "Strojna oprema, sistemski software in ostala oprema" ni podrobno izpolnil zahtevanih podatkov o tipu in količini ponujene opreme, zato ni razvidno kaj je izbrani ponudnik ponudil.

Naročnik je v navodilih v točki 5.2 zapisal, da morajo ponudniki predložiti specifikacijo cene za nabavo in implementacijo novega Republiškega centra vodenja EES-prijavitelj parafira vsako stran dokumenta, pri zbirni tabeli specifikacije ne izpolni nič, pri podrobnih tabelah pa izpolni prve tri stolpce. Podatki o ceni/enoto (stolpec 2) in vrednosti (stolpec 5) v tej fazi ne izpolnjuje. Naročnik je pripravil obrazec 5.2 tabelo cene, postavke pa so "opis" in "vrednost v EUR".

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v postavki strojna, sistemska programska in druga oprema navedel zgolj ceno v EUR. Je pa izbrani ponudnik na drugi strani ponudbe (za tretji sklop) definiral postavko za strojno, sistemsko programsko in drugo opremo (2. in 3. stran ponudbe), tako, da je produkt opisal, navedel proizvajalca in Id številko, količino, ceno na enoto in skupno ceno posamezne opreme. Ugotoviti torej gre, da je izbrani ponudnik natančno opredelil model, tip, proizvajalca in serijsko številko ponujene opreme, zato Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi ni mogla slediti.

Kot neutemeljeno gre spoznati tudi vlagateljevo navedbo, da vlagatelj ni podal cene za postavko 4 (napoved obremenitve) in postavko 8 (komunikacijska oprema) v tabeli 5.2., saj je pod postavko 4 zapisal "included in 3. and 5.", za postavko 8 pa "included in 2". Na nadaljnjih straneh ponudbe je izbrani ponudnik razčlenil postavko 3 in 5 (ter podrobno opisal postavko 4), ceno posameznih elementov pa je vključil v postavki 3., v podtočki 3.2.-(instalacija, priprava, parameterizacija in integracija z vsemi dokumenti), v podtočki 3.3. pa (usklajevanje v skladu z zahtevami) je izbrani ponudnik zapisal"included in 3.1.", tako da je postavka "usklajevanje v skladu z zahtevami" vsebovana v podtočki 3.1.. Izbrani ponudnik pa je drugi segment postavke 4. je vključil v postavko 5 (sistemske analize) in sicer v podtočko 5.1. (sistemska analiza s potrebnimi licencami).
Tudi postavko 8 (komunikacijska oprema) je izbrani ponudnik vključil v postavko 2 (SCADA) v podtočke 2.1. (IEC 60870-5-104 communications in ICCP communicationas), 2.3. (instalacija, priprava, parameterizacija in integracija z vsemi dokumenti) ter v podtočko 2.4. (usklajevanje v skladu z zahtevami PZR).

Zaradi ugotovljenega Državna revizijska komisija obravnavano navedbo vlagatelja ocenjuje kot neutemeljeno.

Kot slednjo pomanjkljivost izbrane ponudbe vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da gospod R.S., ki je sodeloval v cenovnih pogajanjih ni imel pooblastila za to dejanje.

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbrane ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi, dani za prvo fazo postopka s pogajanji po predhodni objavi podal sledeče pooblastilo : " [â??] we enpower [â??] Mr. R. S., a citizen of Portugal, to act on our behalf and in our name in all matters relating to our tender (ABB Ref: NML61 S1015) to Elektro-Slovenija d.o.o., for "" The purchase and implementation of the new Slovenian National Control Centre", reference JN 618/2010, and to sign all necessary documents in connection therewith, and generally to do all that may be neccessary for the protection of our interets in the said matters.
We hereby ratify and approve all and whatsoever [â??] and Mr. R. S. jointly or severally may lawfully do or cause to be done for carrying out of this present authorization.
This power of attorney in valid until January 31, 2012, unless revoked by us prior to that date,
In witness whereof we have caused these presents to be executed by our representatives thereunto duly authorized on September 24, 2010."

Pooblastilo sta podpisala g. M.P. in g. Y. C., podpredsednika družbe ABB, pred notarjem pa je bilo overjeno 29.09.2009.

Iz citiranega pooblastila jasno izhaja, da ima gospod R. S. generalno pooblastilo, ki ga pooblašča, da nastopa v imenu in za račun izbranega ponudnika, tako da lahko opravlja vsa dejanja, povezana s ponudbo ABB in podpisuje vse potrebne dokumente za zavarovanje interesov izbranega ponudnika. Pooblastitelji potrjujejo in odobravajo vsa ravnanja, ki jih pooblaščenci s polnimi pooblastili opravijo skupaj ali samostojno v okviru danega pooblastila. Pooblastilo je veljavno do 31.01.2012 in iz spisovne oziroma ponudbene dokumentacije ne izhaja, da bi bilo preklicano.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima g. R.S. pooblastilo izbranega ponudnika za opravo vseh dejanj, potrebnih za zavarovanje statusa ponudbe in lahko podpisuje vse dokumente v postopku oddaje javnega naročila, ki se tičejo izbrane ponudbe. Iz tega pooblastila torej izhaja, da je imel g. R.S. pooblastilo tako za cenovna pogajanja, kakor tudi za podpis vzorca pogodbe, zato je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Ob navedenem Državna revizijska komisija dodaja, da je pooblastilo na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, pooblastilo, ki ga je na obrazcu 4.18. predvidel naročnik in v razpisni dokumentaciji, kjer je določil, da ga morajo ponudniki v prvi fazi postopka s pogajanji po predhodni objavi predložiti. Pooblastilo se nanaša na zastopanja ponudnika pri javnem odpiranju ponudb in dajanju pripomb k delu strokovne komisije [â??] ter na pravico podpisati in prevzeti zapisnik o javnem odpiranju ponudb. Ker je bilo pooblastilo na obrazcu 4.18. zahtevano z razpisno dokumentacijo in predstavlja sestavni del ponudbe za prvo fazo postopka (kar je izbrani ponudnik storil), generalno pooblastilo, dano g. R.S. pa obsega polna pooblastila za vsa potrebna ravnanja za zavarovanje ponudbe izbranega ponudnika (torej tudi pogajanja in podpis vzorca pogodbe), gre ugotoviti, da je pooblastilo na katerega se sklicuje vlagatelj v končni, tretji fazi postopka s pogajanji, brezpredmetno.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskih navedb ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik z izborom ponudbe izbranega ponudnika, kršil pravila javnega naročanja oz. določila lastne razpisne dokumentacije. Posledično je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ni presojala vlagateljevih navedb v zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika Siemens d.o.o., saj le-to ne bi več vplivalo na pravni položaj vlagatelja v tem postopku. Glede na to, da vlagatelju ni uspelo izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, velja namreč zaključiti, da vlagatelju ob upoštevanju merila za izbor (najnižja cena) v nobenem primeru ne bi mogla biti povzročena škoda zaradi očitanih kršitev naročnika v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 5. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).





V Ljubljani, dne 11. oktobra 2011




Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana
- Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- ABB AB, S-721 82 VĂŁsterĂĄs, Sweden
- Odvetniška družba Dobravc, Tatalovič in Kač o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran