018-340/2011 Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010", ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.10.2011

odločila:

Predlog naročnika, št. 430-586/2010/169 (1514-02), z dne 6.10.2011, za ustavitev postopka predmetnega javnega naročanja kljub vloženemu zahtevku za revizijo, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" oddal po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4594/2010, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010, št. JN674/2011, z dne 21.1.2011 in objavo št. JN2278/2011, z dne 10.3.2011, št. JN5742/2011, z dne 31.5.2011, št. JN6452/2011, z dne 13.6.2011, št. JN6623/2011, z dne 16.6.2011, št. JN6880/2011, z dne 22.6.2011, št. JN7238/2011, z dne 30.6.2011, št. JN7499/2011, z dne 6.7.2011.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj z vlogo z dne 20.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se razveljavi razpisna dokumentacija v točki 4.3 (II. del) na strani 7 v delu, ki se nanaša na fiksne cene in njihovo usklajevanje z indeksom cen življenjskih potrebščin, naj se razveljavi razpisno dokumentacijo pod točko 8 (VI. del) in sicer "Dodatna pojasnila", sprotna opomba št. 8 (str. 85), razpisno dokumentacijo v točki 5.2.1 (VI. del) na str. 75 v delu prvega odstavka, ki se glasi: " â?? in izdelani z ločljivostjo tiskanja najmanj 400 dpl." ter v Prilogi št. II/4 (II. del), in sicer v prvem odstavku, tako da se razveljavi besedilo v oklepaju "razen tiskarske tehnologije za grbe ne registrskih tablicah z ločljivostjo 400 dpl", ter predlaga, da se mu povrne stroške postopka. Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek s sklepom št. 430-586/2010/166 (1514-02) z dne 3.10.2011 zavrnil.
Naročnik je z vlogo št. 430-586/2010/169 (1514-02) z dne 6.10.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog, naj se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V predlogu naročnik navaja, da je, glede na do sedaj prejete zahtevke za revizijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in veliko količino vprašanj potencialnih ponudnikov, smiselno na novo oblikovati zahteve, saj je bilo predmetno javno naročilo objavljeno že v mesecu juniju 2010. Tako bi bile tudi zahteve oblikovane na podlagi nove oz. spremenjene zakonodaje na področju javnega naročanja (ZJN-2C), kar je pomembno tudi z vidika javnega interesa. Poleg tega je smiselna ustavitev postopka tudi z razloga, ker so se skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP -1G), z dnem 1.9.20101 pristojnosti s področja, na katerega se nanaša predmetno naročilo, prenesle z Ministrstva za notranje zadeve na Ministrstvo za promet. Tako bi lahko Ministrstvo za promet kot pristojni organ za to področje na novo oblikovalo predmet naročila ter ustrezne zahteve, sedaj bo kot pristojni organ izvajalo tudi nadaljnjo realizacijo pogodbe.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 12.10.2011, opredelil do naročnikovega predloga, v kateri navaja, da bi moral naročnik v prvi vrsti izkazati in dokazati, kakšne bi naj bile koristi za javni interes, če bi bil postopek oddaje javnega naročila ustavljen. Iz pavšalnega sklicevanja naročnika na okoliščino, da je bilo v postopku oddaje javnega naročila oddano veliko vprašanj in da je bilo javno naročilo objavljeno že v mesecu juniju 2010, po vlagateljevem mnenju ne izkazuje, da bi bile s tem podane koristi za javni interes. Koristi za javni interes tudi ne more biti, če bi se postopek oddaje javnega naročila pričel znova, saj bi to postopek oddaje javnega naročila samo še zavleklo, v nobenem primeru pa ne bi prispevalo k hitrejši oddaji javnega naročila, kot v to v svojem predlogu navaja naročnik. Naročnik je glede na postavljena vprašanja in vložene revizijske zahtevke že petkrat spremenil in objavil dva čistopisa razpisne dokumentacije. Če bi naročnik ves čas tekom postopka upošteval predpise o javnem naročanju ter značilnosti predmeta javnega naročila, do takšnih sprememb in revizijskih zahtevkov po vlagateljevem mnenju ne bi prišlo. Po vlagateljevem stališču je potrebno upoštevati, da predlog za ustavitev postopka javnega naročanja ne predstavlja pravnega instituta, ki bi bil namenjen sanaciji nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, čemur je namenjen revizijski postopek. Argumente za ustavitev postopka javnega naročila prav tako ne more predstavljati spremenjena zakonodaja, saj je na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-C jasno, da se mora predmetni postopek izvesti po sedanjih predpisih. Kot naročnik ugotavlja že sam, pa je ne glede na sprejeto novelo ZVCP-1G podana tudi pravna podlaga za dokončanje postopka oddaje javnega naročila. Na drugi strani je naročnik v celoti prezrl, da so vsi ponudniki v pripravo svojih ponudb in v prizadevanja za zagotovitev zakonitega teka postopka oddaje javnega naročila vložili veliko sredstev in naporov. Poleg tega so z oddajo ponudb naročniku in konkurentom že omogočili vpogled v nekatere podatke, ki bodo v morebitno novem ponovljenem postopku močno vplivali na zagotavljanje konkurenčnosti med ponudniki. Potrebno je tudi upoštevati, da so ponudniki zaradi resnosti ponudb morali vstopati v pogodbena razmerja s tretjimi osebami in glede katerih jim v primeru ustavitve postopka grozi nastanek dodatne poslovne škode, višine katere pa v tem trenutku še ni mogoče predvideti, gotovo pa je, da bo nastala. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se predlogu naročnika za ustavitev postopka javnega naročanja ne ugodi.
Po proučitvi predloga naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Le izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.
Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost ustavitve postopka o oddaji javnega naročila pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila (ki v interesu pravice do pravnega varstva prepoveduje ustavitev postopka javnega naročanja, o katerem teče spor), je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko opravičevale izjemo (da je torej ustavitev postopka javnega naročanja vkljub načelni prepovedi nujna in objektivno upravičena), na strani naročnika. Državna revizijska komisija mora zato pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za takšno ustavitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.
Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevane. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati (zgolj) ekonomskih interesov naročnika. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev ustavitve postopka javnega naročanja pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija vlagatelju v celoti pritrjuje, da naročnik v predmetnem predlogu za ustavitev postopka javnega naročanja ni izkazal obstoj objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi vzrokovale k temu, da Državna revizijska komisija dovoli naročniku ustavitev postopka javnega naročanja. Veliko število vprašanj glede prejete dokumentacije in prejetih zahtevkov, po presoji Državna revizijske komisije, ni razlog, zaradi katerega bi dovolila, da naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja. Kot je bilo že poudarjeno, je ta možnost pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, ne sme pa predstavljati sredstvo naročnika, s katerim se želi izogniti izvedbi postopka pravnega varstva, zaradi morebitnih nezakonitosti pri vodenju postopka javnega naročanja. Poleg tega, tudi če bi se takšnemu naročnikovemu predlogu ugodilo, ni mogoče z gotovostjo predvideti, da bi se nov postopek oddaje javnega naročila hitreje zaključil, saj naročnik ni z ničemer zagotovil, da bo pripombe, ki jih dobiva na razpisno dokumentacijo, v celoti upošteval tudi v novem postopku oddaje javnega naročila.
Ker naročnik v predlogu ni navedel takih argumentov, ki bi izkazovali, da v obravnavanem primeru obstajajo izredne in nepredvidljive okoliščine oz. da grozi resna in nepopravljiva škoda, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.
V Ljubljani, 21.10.2011


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran