018-327/2011 Občina Dolenjske Toplice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje prevozov šoloobveznih otrok na območju občine Dolenjske Toplice v šolskem letu 2011/2012 in 2012/2013", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Veolia Transport, Središka 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, Dolenjske Toplice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.10.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 16.9.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.5.2011 izdal Sklep o začetku postopka "Opravljanje prevozov šoloobveznih otrok na območju občine Dolenjske Toplice v šolskem letu 2011/2012 in 2012/2013". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo dne 26.5.2011 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5584/2011. Naročnik naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 5.9.2011 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je za Sklop 1 in 2 izbral ROBERT TOURS, Marjan Babič s.p., Mala Lahinja 10, Dragatuš kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), za Sklop 3 pa je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo EUROTOUR d.o.o., Brod 40, Novo mesto (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 16.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi izbiri iz razloga, ker sta obe ponudbi, po vlagateljevem prepričanju, nepopolni. Tako naj bi bila po vlagateljevem zatrjevanju ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna, ker ni bila zvezana z vrvico in zapečatena tako, kot je to zahteval naročnik. Poleg tega omenjeni izbrani ponudnik tudi ni predložil Izjave končnega naročnika o referencah ponudnika-obrazec 5b/1, kot je to navedeno v 11. točki razpisne dokumentacije. Po vlagateljevih zatrjevanjih pa je nepopolna tudi ponudba drugega izbranega ponudnika, ker naj bi v Obrazcu 5a. navedel tri avtobuse, glede katerih pa je iz prometnih dovoljenj razvidno, da omenjeni ponudnik ni lastnik, in sicer vozilo z reg. št. NM 48-08P, katerega lastnik je DAIMLER AC Leasing d.o.o., vozilo z reg. št. NM FA-560, katerega je lastnik Hypo Leasing d.o.o. in vozilo z reg. št. NM KV-312, katerega lastnik je Hypo Leasing d.o.o. Poleg tega omenjeni ponudnik tudi ni predložil sklenjenih pogodb ali drugih dokazil, ki bi jih po vlagateljevem prepričanju moral, ker ni lastnik navedenih vozil. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve in povrnitev stroškov postopka.

Drugi izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21.9.2011 opredelil do vlagateljevih očitkov iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 26.9.2011 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da pomanjkljivost v zvezi vrvico in zapečatenjem povzroča nepopolnost ponudbe v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev v okviru meril najnižje cene in jo je naročnik tudi označil kot nebistveno formalno pomanjkljivost, zato ponudbe prvega izbranega ponudnika tudi ni izloči. V zvezi s podanimi referencami pa naročnik pojasnjuje, da je ponudnik predložil skupno izjavo končnega naročnika o referencah ponudnika, in sicer v konkretnem primeru Občine Črnomelj, iz katere je razvidno število sklenjenih pogodb, njihova vrednost in čas sklenitve, tako da izraža dejansko stanje ponudnikovih referenc, ki so navedene na obrazcu referenc 5b, kot tudi da vsebinsko in smiselno ustreza vsebini izjave končnega naročnika o referencah ponudnika na obrazcu 5b/1. Naročnik zato smatra, da je ponudnik, ne glede na drugačno obliko zapisa izjave uspel izkazati obstoj predloženih referenc iz obrazca 5b, s čimer je zadostil izpolnitvi vseh pogojev iz razpisne dokumentacije. V nadaljevanju glede vlagateljevih očitkov za drugega izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je omenjeni izbrani ponudnik že s predložitvijo prometnih dovoljenj, ki so izdana na ime ponudnika, izkazal pravico do uporabe omenjenih vozil. Pravica do uporabe vozila izhaja že iz same leasing pogodbe, ne glede na to, da do končnega poplačila vrednosti vozila leasingojemalec ne more biti pravno formalni lastnik tega vozila. Prav zato je naročnik pod opombo v obrazcu 5a tudi zapisal, da mora ponudnik s sklenjeno pogodbo izkazati le pravico uporabe, če te nima. Ker je izbrani ponudnik s predložitvijo prometnih dovoljenj izkazal pravico uporabe teh vozil, naročnik meni, da drugemu izbranemu ponudniku ni bilo potrebno prilagati kopije leasing pogodb in je lahko zadostil vsem zahtevanim pogojem iz razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 3.10.2011 opredelil do naročnikovih navedb, v kateri ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.9.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27.9.2011, skladno s 1. odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja
pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter pri sprejetju odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo, v Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-23/201180107)-23 z dne 5.9.2011, v vlogo oz. izjasnitev drugega izbranega ponudnika z dne 21.9.2011, v ponudbo prvega in drugega izbranega ponudnika. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 4. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagateljeve navedbe, da ponudbi obeh izbranih ponudnikov ne izpolnjujeta vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve ugovore, ki se nanašajo na popolnost ponudbe prvega izbranega ponudnika.

V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v spisovno dokumentacijo in v obravnavanem primeru ugotovila, da iz 16. točke razpisne dokumentacije izhaja: "â??Ponudnik predloži ponudbo in vse v ponudbi zahtevane dokumente v zaprti ovojnici tako, da je na odprtju možno preveriti, da je zaprta tako, kot je bila predana. Če ponudnik ne bo opremil ponudbe, kot je določeno, naročnik ne nosi odgovornosti za založitev ali predčasno odprtje ponudbe. Ponudbe morajo biti v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo tega javnega razpisa. Celotna ponudbena dokumentacija mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika, žigosana ter zvezana z vrvico in zapečatena. Ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. Popravljene napake morajo biti označene z inicialkami osebe, ki podpiše ponudbo ter podpisane. [â??]"

V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane - ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom itd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik pečatenju in vezavi ponudbe z vrvico ni pripisal posebnega pomena, saj v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno določil, da bo ponudbo, ki ne bo zvezana z vrvico in ustrezno zapečatena, izločil. Kot je razvidno iz zgoraj citiranih določil, gre za napotila, ki se nanašajo le na obličnost same ponudbe, ne pa na njeno vsebino. Ker tudi vlagatelj sam ne zatrjuje, da je zaradi tega, ker ponudba ni bila zvezana in zapečatena, prišlo do nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika (vlagatelj navaja le, da ponudba prvega izbranega ponudnika ni popolna, ker ni bila zvezana in zapečatena z vrvico), Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjene pomanjkljivosti ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče obravnavati kot bistveno formalno nepopolnost, zaradi česar naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da prvi izbrani ponudnik ni predložil Izjave končnega naročnika o referencah ponudnika-obrazca 5b/1, kot je to navedeno v 11. točki razpisne dokumentacije. Iz omenjene točke izhaja: " [â??] Ponudba, ki jo predloži ponudnik, mora vsebovati po vrstnem redu naslednje izpolnjene ter potrjene (podpisane in žigosane) dokumente, da se bo ponudba štela za pravilno:
[â??]
5. Obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti, s predložitvijo naslednjih dokazil:
[â??]
5b/1 Izjava končnega naročnika o referencah ponudnika,â??."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo prvega izbranega ponudnika in ugotovila, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru sicer ni izpolnil naročnikovega obrazca št. 5b/1 Izjava končnega naročnika o referencah ponudnika, je pa predložil potrdilo, izdano s strani končnega naročnika Občine Črnomelj, s katerim izbrani ponudnik dokazuje resničnost v obrazcu št. 5b. navedenih referenc. Z omenjenim potrdilom referenčni naročnik potrjuje s strani izbranega ponudnika že opravljena dela, na podlagi česar Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru naročniku v celoti pritrjuje, da je prvi izbrani ponudnik zadostil naročnikovi zahtevi po predložitvi omenjenega spornega obrazca. Kajti namen predložitve obrazca je v tem, da referenčni naročnik potrdi resničnost podatkov oz. že izvedenih storitev, navedenih v predhodnem obrazcu št. 5b., s čimer izbrani ponudnik dokazuje svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila. Slednje izhaja tudi iz omenjenega obrazca št. 5b., kjer je naročnik pod opombo zapisal: "Naročnik bo upošteval le tiste navedbe v seznamu, h katerim bodo priložena dokazila končnih naročnikov (OBR-5b/1).", kar pa je po oceni Državne revizijske komisije izbrani ponudnik s predložitvijo omenjenega potrdila, izdanega s strani referenčnega naročnika, vsebinsko tudi izpolnil. Dokazilo sicer res ni bilo priloženo v formalni obliki omenjenega obrazca, vendar pa ustreza njegovi vsebini. Upoštevaje navedeno omenjene pomanjkljivosti ponudbe po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče obravnavati kot bistveno formalno nepopolnost, zaradi česar naročniku tudi v tem delu ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na popolnost ponudbe drugega izbranega ponudnika. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da so ponudniki morali v okviru 11. točke zahtevnih dokumentov predložiti tudi obrazec št. 5a. Seznam razpoložljivih motornih vozil. Iz opombe omenjenega obrazca izhaja: "V kolikor ponudnik ne razpolaga z lastnimi prevoznimi sredstvi za opravljanje pogodbenih prevozov, mora pravico uporabe takšnega vozila dokazati s sklenjeno pogodbo o najemu oziroma priložiti drugo ustrezno pogodbo." Pri tem je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da je drugi izbrani ponudnik v obrazcu 5a. navedel seznam vozil, katerih ni formalni lastnik, jih pa ima v posesti in v uporabi na podlagi leasing pogodbe. Slednje izhaja iz prometnega dovoljenja, ki ga je izbrani ponudnik, kot dokaz za pravico do uporabe takšnega vozila, predložil k ponudbi. Iz prometnega dovoljenja izhaja, da je slednje izdano na ime drugo izbranega ponudnika, medtem ko so lastnice vseh v ponudbi navedenih vozil leasing hiše. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stana Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je drugo izbrani ponudnik, kljub temu, da ni lastnik v ponudbi navedenih prevoznih sredstev, s predložitvijo prometnih dovoljenj izkazal pravico do uporabe teh vozil. Kajti na podlagi določbe 16. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010, z nadaljnjimi spremembami) mora imeti voznik pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, med drugim tudi veljavno prometno dovoljenje. Ker je bilo slednje v obravnavanem primeru izdano na ime drugo izbranega ponudnika, s katerim dokazuje, da lahko takšno vozilo v prometu uporablja, s tem po oceni Državne revizijske komisije dokazuje tudi dejstvo, da ima pravico do uporabe v obravnavanem primeru spornih vozil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru naročniku pritrjuje, da je drugo izbrani ponudnik s predložitvijo prometnih dovoljenj izkazal pravico do uporabe teh vozil, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena

V Ljubljani, 21.10.2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice,
- EUROTOUR d.o.o., Brod 40, 8000 Novo mesto,
- Veolia Transport, Središka 4, 1000 Ljubljana,
- ROBERT TOURS, Marjan Babič s.p., Mala Lahinja 10, 8343 Dragatuš,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran