018-294/2011 Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prenova kuhinje in spremljajočih prostorov v vladni palači", v sklopu 2: "Oprema kuhinje z montažo in zagonom ter garancijsko vzdrževanje", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MBI, d.o.o., Ulica heroja Bračiča 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.10.2011

odločila:

Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.8.2011 se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.7.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Prenova kuhinje in spremljajočih prostorov v vladni palači", v sklopu 2: "Oprema kuhinje z montažo in zagonom ter garancijsko vzdrževanje". Naročnik naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 1. točko prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Dne 19.8.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku KOGAST SISTEMI, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, saj je ugotovil, da nekateri ponujeni izdelki ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, podanim v popisih iz projektne dokumentacije. Pod pozicijo K.1 (hlajeno nevtralni pult) naj bi tako manjkalo korito z mešalno baterijo, set predalov in oddvojen hladilni agregat, pod pozicijo L.1 (hlajeno nevtralni pult) naj bi manjkal set predalov in oddvojen hladilni agregat, pod pozicijo M.10 (elektro prekucna ponev) naj bi bila ponujena prenizka priključna moč, pod pozicijo N.2 (hlajen pult) naj bi manjkalo korito z mešalno baterijo, set predalov in oddvojen hladilni agregat, pod pozicijo N.4 (hlajen pult) naj bi manjkali hlajeni predali in oddvojen hladilni agregat, pod pozicijama R.14 in U.7 (avtomatski mehčalec vode s popolnim razsoljevanjem) naj ne bi bil ponujen ustrezen izdelek, pod pozicijo V.1 (vinska omara) pa naj bi bil ponujen izdelek, ki nima treh temperaturnih območij in katerega dimenzije niso ustrezne.

Dne 23.8.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 24.8.2011 izdal sklep, s katerim je vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.8.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj izraža prepričanje, da so bile ponudbe, ki jih je naročnik prejel v okviru postopka, administrativno pregledane zelo podrobno, a žal brez strokovnega nadzora ali ustrezne strokovne pomoči. Vlagatelj dalje ugotavlja, da so bile določene pozicije v popisih opisane tako natančno, da je bil lahko ponujen samo en proizvod točno določenega proizvajalca. Zelo podrobno je bila opisana tudi vsa nevtralna oprema, čeprav je ta oprema v kuhinji sekundarnega pomena. Po oceni vlagatelja pa se je naročnik precej manj osredotočil na opise aparatov v termičnem bloku, kateri ima v kuhinji primarni pomen. Vlagatelj kot naslednje izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteval plinski štedilnik "Electrolux 900 ali enakovredno", pri čemer izpostavlja, da noben slovenski proizvajalec ne nudi enakovrednega štedilnika, ker tudi noben ne more vanj vgraditi Venturijeve cevi, ki naj bi bila Electroluxov patent. Vlagatelj se v nadaljevanju opredeljuje do razlogov, ki jih naročnik navaja v prid ugotovljeni neprimernosti njegove ponudbe. Glede pozicij K.1, N.2, L.1 ter N.4 vlagatelj zatrjuje, da je ponudil vse s strani naročnika zahtevane elemente, predložene fotografije pa so zgolj simbolne. Glede pozicije M.10 vlagatelj navaja, da je bil nad njo in nad naročnikovimi pripombami izjemno negativno presenečen - v ponudbi je namreč ponudil vrhunsko opremo z najnovejšo tehnologijo, ki je bila z namenom varčevanja z energijo skrbno razvita s strani najvišje svetovne kuharske stroke in najbolj priznanih Elektroluxovih strokovnjakov. Glede naročnikove navedbe o tem, da ima ponujeni aparat prenizko priključno moč, vlagatelj verjame, da naročnikova komisija ni bila sestavljena iz samih kuharskih strokovnjakov - mojstrov. Vlagatelj ob tem z vso strokovno odgovornostjo naročniku zagotavlja, da je v njegovi ponudbi šifra aparata z opisom, ki je najnovejši model in ima trenutno največjo izkoriščenost energije za potrebno segretje določenega volumna medija. Ravno zato je potrebna tudi manjša priključna moč. Vlagatelj je prepričan, da želi naročnik dobiti vrhunsko opremo, kajti le s to se lahko zagotavlja ponovljivost kuhanja. In ravno to najnovejšo svetovno tehnologijo mu vlagatelj v svoji ponudbi ponuja po izjemnih cenah. Glede pozicij R.14 in U.7 vlagatelj zatrjuje, da je opis v odločitvi popolnoma zavajajoč - vlagatelj je namreč ponudil najboljši avtomatski mehčalec vode, ki je popolnoma skladen z naročnikovimi zahtevami. Očitno pa je naročnik imel v mislih demineralizator vode, ki pa ga ni zahteval. V kolikor bi ga, bi mu vlagatelj tega lahko ponudil (oz. lahko to še vedno stori). Glede Pozicije V.1 vlagatelj zatrjuje, da je ponudil vinsko omaro, ki je boljša od zahtevane - ponujena omara ima namreč štiri temperaturna območja in še višji možen razpon nastavitev. Glede na navedeno vlagatelj meni, da se je naročnik odločil opremiti kuhinjo z opremo nižje kakovosti in za višjo ceno, kar pa je v neskladju z določili ZJN-2, še zlasti pa v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja. S strani naročnika očitana neprimernost ponujenih izdelkov ne ustreza resničnemu dejanskemu stanju, temveč je situacija obratna - vlagatelj ponuja kvalitetno primerljive in ustreznejše izdelke, ki v celoti izpolnjujejo naročnikove zahteve, in to po znatno ugodnejši ceni kot ostala ponudnika. Vlagatelj posledično naročniku predlaga, da razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila oziroma podredno, da razveljavi celoten predmetni postopek oddaje javnega naročila. V primeru naročnikove zavrnitve zahtevka za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve.
Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 5.9.2011 na naročnika naslovil svojo izjasnitev o vloženem revizijskem zahtevku. V podani vlogi se odziva na revizijske navedbe glede pozicije M.2 in podaja pojasnilo o pojmih venturijev efekt ter venturijeva cev. Ob tem zatrjuje, da so v vseh njegovih plinskih gorilnikih vgrajene t.i. venturijeve cevi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 6.9.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi dokumenta naročnik najprej zavrača navedbe, ki se nanašajo na domnevno spornost zahtev razpisne dokumentacije. Ob tem izpostavlja, da vlagatelj po poteku roka za oddajo ponudb ne more več navajati domnevnih kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka (drugi odstavek 25. člena ZPVPJN). Naročnik dalje ponovno ugotavlja neprimernost vlagateljeve ponudbe iz vseh že predstavljenih razlogov. Naročnik tako ponavlja, da pri poziciji M.10 (elektro prekucna ponev) ne ustreza priključna moč (ta je prenizka). Ob tem opozarja, da vlagatelj to dejstvo v svojem revizijskem zahtevku priznava tudi sam, pri čemer pa obširno navaja, zakaj naj bi bil njegov izdelek najnovejši model, ki naj bi imel največjo izkoriščenost energije. Naročnik dodaja še, da je v prvotni ponudbi vlagatelj pri tej postavki ponudil ustrezen izdelek. Tudi sicer je bil, sledeč naročniku, vlagatelj že v predhodnem postopku opozorjen na neustreznost določenih izdelkov iz njegove ponudbe ter na dejstvo, da za nekatere izdelke ni predložil tehnične dokumentacije. Ne glede na to je v novi ponudbi vlagatelj določene izdelke, ki so v prvotni ponudbi ustrezali zahtevam, nadomestil z neustreznimi, za določene izdelke, za katere v prvotni ponudbi sploh ni predložil tehnične dokumentacije, pa je predložil "simbolne" skice oziroma neustrezno tehnično dokumentacijo. Vlagatelj s svojimi dodatnimi pojasnili tudi sicer ni prepričal naročnika, da je njegova ponudba ustrezna oziroma da so ponujeni izdelki skladni z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma iz projektantskega popisa. Glede na navedeno je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 9.9.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. Ob tem je predstavil svoja stališča v zvezi s popolnostjo njegove ponudbe, pri tem pa je na novo navajal tudi dejstva, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Vlagatelj je v vlogi z dne 9.9.2011 ravno tako na novo zatrjeval tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi z dne 9.9.2011 navajal dejstva in kršitve, ki jih v predrevizijskem postopku (oz. v svojem revizijskem zahtevku z dne 29.8.2011) ni navajal. Vlagatelj je v svoji vlogi tako na novo navajal argumente v prid primernosti njegove ponudbe (pri poziciji M.10 tako, da je namesto starega modela prekucne ponve v tokratnem postopku ponudil novega, ker stari model ni več dobavljiv, da njegova prekucna ponev uporablja infrardeče grelce, pritrjene na dno posode, kar omogoča večjo varnost, hitrejše doseganje želene temperature in manjšo priključno moč itd.), ravno tako pa je na novo zatrjeval tudi pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika.

Iz določil petega odstavka 29. člena ZPVPJN izhaja, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o njegovem revizijskem zahtevku (odločitev iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svoji vlogi z dne 9.9.2011 ne zatrjuje, da novih dejstev in kršitev, ki jih navaja v omenjeni vlogi, brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju določil petega odstavka 29. člena ZPVPJN, takšnih dejstev in kršitev pri odločanju v predmetni zadevi posledično ni upoštevala.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej izpostavlja spornost razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer iz razloga, ker naj bi bili nekateri deli te preveč, drugi pa premalo natančni. Nekateri deli razpisne dokumentacije (popisa) naj bi bili ravno prirejeni točno določenim proizvajalcem.

Iz določil četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila vlagatelju razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v celoti znana z dnem prejema naročnikovega povabila k oddaji ponudbe v tem postopku. Vlagatelj bi moral tako svoj revizijski zahtevek, v katerem bi uveljavljal morebitno neustreznost (nezakonitost) zahtev razpisne dokumentacije, vložiti že pred potekom roka za predložitev ponudb. Ker tega ni storil, v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila (po poteku roka za predložitev ponudb) obravnava s tem povezanih revizijskih navedb, skladno z določili četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ni dopustna.


Med vlagateljem in naročnikom je dalje spor glede primernosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno iz več razlogov, med drugim tudi iz razloga ugotovljene neustrezne priključne moči artikla pod pozicijo M.10 (elektro prekucna ponev).

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik v okviru predmeta javnega naročila med artikli skupine "M" - "Termična priprava" zahteval tudi artikel pod pozicijo M.10 - "Elektro prekucna ponev". V zvezi z omenjenim artiklom je naročnik med drugim postavil zahtevo po priključni moči "11,0 kW 3N-400N".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej pod pozicijo M.10 ponudil artikel proizvajalca "Electrolux" s kataloško številko 371108. Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil tudi tehnični list za omenjeni artikel, iz katerega je razvidno, da ima ta priključno moč 9,75 kW.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da s strani vlagatelja ponujen artikel ne izpolnjuje naročnikove zahteve po priključni moči. Temu dejstvu, ki ga naročnik navaja v svoji odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila (dokument z dne 19.8.2011), vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne nasprotuje - pojasnjuje namreč le, da je ponudil "vrhunsko opremo z najnovejšo tehnologijo", ki je bila z namenom varčevanja z energijo skrbno razvita s strani najvišje svetovne kuharske stroke in najbolj priznanih Elektroluxovih strokovnjakov, pri tem pa naročniku zagotavlja, da je v njegovi ponudbi "šifra aparata z opisom, ki je najnovejši model in ima trenutno največjo izkoriščenost energije za potrebno segretje določenega volumna medija", zaradi česar je potrebna tudi manjša priključna moč.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je potrebno v postopkih javnega naročanja, skladno z določili ZJN-2, v fazi pregledovanja ponudb popolnost (tako pa tudi primernost) teh presojati z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo po tem, da mora imeti artikel pod pozicijo M.10 - "Elektro prekucna ponev" priključno moč 11,0 kW, takšne zahteve razpisne dokumentacije pa potencialni ponudniku pred potekom roka za oddajo ponudb niso izpodbijali z vložitvijo revizijskega zahtevka (25. člen ZPVPJN), je mogoče v fazi pregledovanja ponudb za primerne šteti zgolj tiste ponudbe, iz katerih izhaja izpolnjevanje navedene zahteve.

Ker iz vlagateljeve ponudbe nedvomno izhaja, da z njegove strani ponujen artikel proizvajalca "Electrolux" s kataloško številko 371108 navedene zahteve ne izpolnjuje (priključna moč navedenega aparata je namreč 9,75 kW), vlagateljeve navedbe o tem, da naj bi bil ponujeni artikel kljub temu ustrezen, pa so podane pavšalno in brez navajanja konkretnih dejstev ali predložitve kakršnihkoli dokazov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj primernosti svoje ponudbe ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da je bil naročnik vlagateljevo neprimerno ponudbo upravičen in dolžan izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene neprimernosti, revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge razloge za domnevno nepopolnost te ponudbe, ni presojala; presoja teh navedb na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in dejstva, da vlagatelj razlogov za predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila ni uspel izkazati, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 29.8.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25.10.2011


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- MBI, d.o.o., Ulica heroja Bračiča 3, Maribor,
- Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana,
- KOGAST SISTEMI, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana.

Natisni stran