018-319/2011 Zavod RS za transfuzijsko medicino

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Telemedicinski sistem v transfuzijski službi z vzdrževanjem", na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki SRC Infonet, d.o.o., Cesta talcev 49, Kranj, Mikro + Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, in SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Titova cesta 2A, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod RS za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 10. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 1. 9. 2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 5. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 14. 6. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN6544/2011. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 26. 7. 2011 je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb. Dne 17. 8. 2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika XLAB, d.o.o., Pot za Brdom 100, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 1. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrani ponudnik nastopa z dvema podizvajalcema, ki pa ne izpolnjujeta naročnikovih kadrovskih zahtev. Nihče od podizvajalcev izbranega ponudnika ne zaposluje povprečno vsaj pet redno zaposlenih s polnim delovnim časom. Prav tako nihče od podizvajalcev ni predložil izjave o razporeditvi na delovna mesta, temveč je to storil le izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da razpisni pogoji natančno določajo, da morajo vse pogoje za priznanje sposobnosti v primeru ponudbe s podizvajalci izpolnjevati tudi podizvajalci. Podizvajalca nista predložila obrazca št. 1 OBR-x, zahtev iz razpisne dokumentacije pa ni mogoče razlagati tako, da bi izjava na obrazcu št. 1 OBR-x, ki jo poda ponudnik za svoje zaposlene, učinkovala tudi za podizvajalce. Po mnenju vlagatelja bi bilo zato treba ugotoviti, da izbrani ponudnik za svoje podizvajalce ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti.

Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja tudi zoper naročnikovo odločitev v delu, v katerem je njegovo ponudbo označil za neprimerno. Po mnenju naročnika naj bi bila ponudba neprimerna zato, ker načrtovanje naprave za zajem slik gelskih kartic ni dovolj dobro dokumentirano, posledično pa iz ponudbe ni mogoče ugotoviti, ali ustreza standardom za delo v laboratoriju. Poleg tega naj vlagatelj tudi ne bi predvidel pridobitev certifikata CE. Vlagatelj poudarja, da ponuja napravo, za katero je že pridobljen certifikat skladnosti. Naprava torej že ima CE certifikat v času oddaje ponudbe. Tudi sicer vlagatelj meni, da je naročnikova zahteva nesmiselna, saj naprave skladno z zakonskimi določili ni mogoče uporabljati 12 mesecev brez potrdil o skladnosti. Ker je bilo potrdilo izdano že leta 2007, naročnik vlagateljeve ponudbe ne more opredeliti kot neprimerne. Vlagatelj je naročniku zastavil tudi vprašanje na portalu javnih naročil, naročnik pa v odgovoru ni pojasnil, zakaj želi napravo, ki bi bila razvita na novo, ki torej še ne obstaja na tržišču in naj bi omogočala nadaljnjo nadgradnjo. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem privilegiral ponudnike, ki se ukvarjajo z razvojno tehnologijo, čeprav je naprava, ki jo ponuja vlagatelj, celo primernejša, saj je že pridobila certifikat o skladnosti in jo je že mogoče varno uporabljati. Naročnikova zahteva naj bi bila tudi nezakonita, saj je prepovedana uporaba aparatov, ki nimajo pridobljenih potrdil o skladnosti, navaja vlagatelj, in dodaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel napačen pravni pouk.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 9. 9. 2011 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb.

Naročnik je dne 19. 9. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da vlagatelj napačno interpretira določbe razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da se naslov točke XIII glasi "Pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje." Pogoji v tej točki se ne nanašajo na podizvajalce, temveč le na ponudnika in njegove kadre, v primeru nastopanja v konzorciju pa na kadre partnerjev v konzorciju. Vlagatelj je napačno razumel tudi zadnji del besedila točke XIV, ki se glasi: "Ponudnik in vsak navedeni podizvajalec mora izpolnjevati vse pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa". Iz besedila jasno izhaja, da gre za zahtevo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev, določenih v četrtem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ne pa za pogoje iz točke XIII, ki med drugim vsebujejo tudi pogoje iz 44. člena ZJN-2. To pomeni, navaja naročnik, da je točka XIII namenjena ponudniku in ne podizvajalcem, zato podizvajalcem ni treba prilagati obrazcev št. IBR-III, fotokopije M2 ali lastne izjave, iz katere je razvidno, na katerih področjih delajo zaposleni. Naročnik tudi opozarja, da je treba nejasna določila razlagati v korist ponudnikov. Naročnik je v pogodbenem razmerju s ponudnikom, ne pa s podizvajalci, zato tudi ni postavljal dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati podizvajalci.

V zvezi s primernostjo vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da je ponudnikom pojasnil, da je treba izdelati popolnoma novo rešitev. To vključuje tudi napravo za zajem slik laboratorijskih rezultatov, za katero je treba pridobiti certifikat CE v roku 12 mesecev od primopredaje. Naročnik ne kupuje naprave za zajem laboratorijskih slik na tržišču, temveč želi razviti povsem novo napravo, ki bo prilagojena naročnikovemu informacijskemu sistemu. Vlagateljevih navedb glede diskriminacije in nerazumljivih zahtev v razpisni dokumentaciji naročnik ni obravnaval, saj je zoper vsebino razpisne dokumentacije možno vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do roka za oddajo ponudb.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 9. 2011 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da vztraja pri svojih navedbah, saj iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora ponudnik, ki ponudbo odda s podizvajalci, naročniku predložiti dokumentacijo, ki je zahtevana v XIV. točki, prav tako pa je navedeno, da mora podizvajalec izpolnjevati vse pogoje glede statusa. Če bi držala naročnikova razlaga, da kadrovske zahteve za podizvajalca ne veljajo, bi to pomenilo, da podizvajalec zaposlenih sploh ne potrebuje. Vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovim ugotovitvam v zvezi z certifikatom CE. Naročnik navaja le, da vlagateljeva ponudba ni dovolj dobro dokumentirana, zato naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali ustreza standardom za delo v laboratoriju, ni pa se naročnik opredelil do vprašanja, ali je ponujena naprava takšna, da bi jo bilo mogoče uporabljati v povezavi z obstoječim sistemom. Takšna utemeljitev je po mnenju vlagatelja nezadostna. Bistveno vprašanje pa je, ali je naprava, ki jo ponuja vlagatelj, tehnično primerna in ali ustreza pravilom in potrebam stroke za uporabo v namene telekonzultacij v transfuzijski medicini. Vlagatelj zato predlaga tudi razjasnitveni sestanek in pridobitev strokovnega mnenja, da se oceni njegova naprava.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija v skladu 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno.

Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba je nepravilna, če je v nasprotju s predpisi ali če je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora takšno ponudbo označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih naročnikovih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije in ki tudi nima drugih pomanjkljivosti, naročnik ne sme označiti za neprimerno oz. nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

V 41. do 47. členu ZJN-2 so navedeni osnovni, statusni, ekonomsko - finančni ter kadrovsko - tehnični pogoji, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik za ugotavljanje ponudnikove usposobljenosti za izvedbo naročila. Izhodišče za določanje tehnične in kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje kadrovske sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga (med drugim) na naslednje načine:

- z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka b) drugega odstavka 45. člena ZJN-2),
- z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje (točka e) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

ZJN-2 v tem členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti.

Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti določil v XIII. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je v 1. točki določil pogoje, ki so vezani na sposobnost opravljanja poklicne dejavnosti iz 43. člena ZJN-2, v 2. točki pogoje, ki so vezani na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2, v 3. točki pa je določil kadrovske zahteve, in sicer:

"3. Kadrovske zahteve
Ponudnik mora imeti na dan odpiranja ponudb vsaj pet redno zaposlenih z polnim delovnim časom z minimalno izobrazbo iz elektrotehnične ali računalniške stroke:
- 2 zaposlena z višjo izobrazbo na vzdrževanju IS
- 2 zaposlena z visoko izobrazbo na razvoju IS
- 1 zaposlen z visoko izobrazbo na sistemski administraciji".

V poglavju XIV razpisne dokumentacije je naročnik določil pravila za primer, če ponudnik nastopa s podizvajalci. Pri tem je določil, da mora imeti ponudnik, ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene pogodbe s podizvajalci. V skladu z določili XIV. poglavja razpisne dokumentacije je bil dolžan ponudnik, ki nastopa s podizvajalci, ponudbi priložiti:

- izpolnjen obrazec s podatki o podizvajalcu in vrsti del, ki jih bo izvajal izvajalec, skupaj z izjavo, da ima do nastopajočega podizvajalca poravnane vse nesporne obveznosti, in pooblastilom glavnega izvajalca za plačilo opravljenih storitev oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu, na podlagi potrjenega računa oziroma situacije;
- soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca;
- podizvajalsko pogodbo, iz katere bodo razvidni podatki o podizvajalcu, podatki o delu naročila, ki ga prevzema posamezen podizvajalec, podatki o delu naročila, ki ga prevzema glavni ponudnik.

Naročnik je ob tem zahteval tudi izjavo, da so vsi podizvajalci seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo, ter izjavo, da so vsi podizvajalci seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije. V zvezi z vprašanjem, katere pogoje morajo izpolnjevati podizvajalci, pa je naročnik določil naslednjo zahtevo:

"Ponudnik in vsak navedeni podizvajalec mora izpolnjevati vse pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa. To velja tudi za vse podizvajalce, ki jih ponudnik uvede v posel po sklenitvi pogodbe z naročnikom (podizvajalci, ki niso bili navedeni v ponudbi)."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je treba citirane zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije razumeti tako, da mora ponudnik in vsak njegov podizvajalec posebej izpolnjevati tudi kadrovske zahteve, kot so določene v 3. točki XIII. poglavja razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik nastopa z dvema podizvajalcema, ki ne izpolnjujeta naročnikovih kadrovskih zahtev, saj nihče od njiju ne zaposluje povprečno pet redno zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom. Prav tako nihče od podizvajalcev izbranega ponudnika ni predložil izjave o razporeditvi zaposlenih na delovna mesta, temveč je to storil le izbrani ponudnik. Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da podizvajalca ne izpolnjujeta kadrovskega pogoja, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka.

Vlagateljevim revizijskim navedbam v tem delu ni mogoče slediti. Ni se namreč mogoče strinjati z vlagateljevo razlago razpisne dokumentacije, po kateri bi moral vsak podizvajalec (sam zase) izpolnjevati kadrovske zahteve, kot so določene v 3. točki XIII. poglavja razpisne dokumentacije. Do takšnega sklepa ni mogoče priti niti z gramatikalno niti z namensko razlago določb razpisne dokumentacije. Naročnik je zahteve v primeru nastopanja s podizvajalci določil v XIV. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je glede izpolnjevanja pogojev za podizvajalce izrecno zapisal, da mora vsak navedeni podizvajalec izpolnjevati vse pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa. Iz navedenega je razvidno, da naročnik ni zahteval, da morajo podizvajalci izpolnjevati vse pogoje, ki jih morajo sicer izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, temveč je pogoje omejil na statusne zahteve.

ZJN-2 v členih 41 do 45 določa pogoje, ki jih lahko v razpisni dokumentaciji določi naročnik za ugotavljanje ponudnikove usposobljenosti za izvedbo naročila. ZJN-2 pogoje razvršča na osnovne, poklicne, ekonomsko-finančne in tehnično kadrovske. Čeprav ZJN-2 posameznih pogojev ne poimenuje kot statusnih, iz samega termina "status" izhaja, da se ti pogoji nanašajo na statusne okoliščine gospodarskega subjekta, torej na položaj oz. stanje ponudnika, ne pa na njegovo kadrovsko sestavo. ZJN-2 tudi sicer za podizvajalce predvideva, da morajo obvezno izpolnjevati le pogoje, določene v četrtem odstavku 42. člena ZJN-2. Ta določa, da naročnik izloči ponudnika iz postopka oddaje naročila, če je v stečajnem postopku, če so bili člani uprave ali nadzornega sveta družbeniki ali člani poslovodstva subjekta, nad katerim je bil začet insolvenčni postopek, če ima neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali če ima neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov. Vprašanje izpolnjevanja ostalih pogojev, ki jih mora izpolnjevati podizvajalec, je odvisno od naročnika. Kot je bilo že navedeno, je naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji določil, da morajo podizvajalci izpolnjevati statusne pogoje, med njih pa ni mogoče uvrstiti kadrovskih zahtev.

Sicer pa tudi ob upoštevanju namena ugotavljanja kadrovske usposobljenosti ni mogoče slediti vlagateljevi interpretaciji, da morajo kadrovski pogoj iz 3. točke XIII. poglavja razpisne dokumentacije samostojno izpolnjevati tudi vsi podizvajalci, ki sodelujejo v ponudbi. Naročnik namreč preko kadrovskih pogojev preverja, ali je gospodarski subjekt kadrovsko usposobljen za izvedbo javnega naročila. Pri tem lahko zahteva, da ponudnik razpolaga s tolikšnim številom kadra in takšno stopnjo strokovne personalne usposobljenosti, kot je to potrebno za izvedbo konkretnega naročila. Ob tem je treba poudariti, da mora naročnik pri določanju pogojev spoštovati načelo sorazmernosti, v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2). To pomeni, da naročnik ne sme postavljati nesorazmernih zahtev, torej takšnih, ki bistveno presegajo raven usposobljenosti, potrebne za izvedbo javnega naročila. Kot je razvidno iz 3. točke XIII. poglavja razpisne dokumentacije, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ocenil, da za izvedbo predmeta javnega naročila zadostuje pet strokovnjakov z minimalno izobrazbo iz elektrotehnične ali računalniške stroke, pri čemer morata dva imeti višjo izobrazbo na vzdrževanju informacijskih sistemov, dva morata imeti visoko izobrazbo na razvoju informacijskih sistemov, eden pa mora imeti visoko izobrazbo na sistemski administraciji. Slediti vlagateljevi interpretaciji naročnikovih zahtev bi pomenilo, da bi moral ponudnik, ki nastopa z dvema podizvajalcema, zagotoviti petnajst strokovnjakov z zahtevano izobrazbo, čeprav iz razpisne dokumentacije izhaja, da lahko predmetno naročilo izvede pet strokovnjakov ustrezne izobrazbe. Takšna razlaga določil razpisne dokumentacije bi bila v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj bi od ponudnikov, ki nastopajo z več podizvajalci, zahtevala predložitev dokazil o razpolaganju z bistveno večjim številom strokovnjakov, kot so potrebni za izvedbo posla.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot nepopolne, saj mu ni mogoče očitati neizpolnjevanja kadrovskega pogoja iz 3. točke XIII. poglavja razpisne dokumentacije, ni obravnavala ostalih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na pravilnost oz. popolnost njegove ponudbe. Vsebinska presoja navedb, ki se nanašajo na vprašanje predložitve certifikata CE in posledično vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe, namreč, ob upoštevanju dejstva, da je edino merilo najnižja cena in da je ponudbena cena izbranega ponudnika nižja od vlagateljeve, ne bi mogla več v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelju v tem delu zato ne more nastati škoda, ki bi se kazala v nezmožnosti pridobitve naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel napačen pravni pouk v delu, ki se nanaša na rok za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da napaka v pravnem pouku ni vplivala na uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj je namreč zahtevek za revizijo vložil pravočasno, in sicer, kot to določa peti odstavek 25. člena ZPVPJN, osmi dan po prejemu odločitve o oddaji naročila.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.



S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 20. 10. 2011

predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije
























Vročiti:

- Zavod RS za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Titova cesta 2A, 2000 Maribor
- XLAB, d.o.o., Pot za Brdom 100, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran