018-249/2011 Elektro - Slovenija, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje, DV+OPGW", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika TELMA TRADE, d.o.o., Motnica 13, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in zahtevka za revizijo ponudnika ELTIMA, trgovina, zastopanje in posredovanje, d.o.o., šlandrova ulica 8c, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna LMR, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana, zoper kršitve naročnika ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12. 9. 2011

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje, DV+OPGW", v sklopu A: Dobava vodnikov, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdane dne 27. 6. 2011, pod št. /240/ML/16/11.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje, DV+OPGW", v sklopu A: Dobava vodnikov, ki mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

4. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške v višini 9.237,95 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške v višini 8.733,95 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 2. 2011 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 16/2011, "DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje, DV+OPGW". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 22. 4. 2011, pod št. objave JN4266/2011 in v Uradnem listu EU, dne 27. 4. 2011, pod št. objave 2011/S 81-133944.

Naročnik je dne 27. 6. 2011 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, s katero je ponudnike obvestil o odločitvi o oddaji naročila v posameznih sklopih. V sklopu A: Dobava vodnikov je naročnik javno naročilo oddal ponudniku Družinsko podjetje Kosič, d.o.o., Ruperče 13, Pernica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 8. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu A: Dobava vodnikov, ker je ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju nepopolna. Prvi vlagatelj zatrjuje neskladnost ponudbe izbranega ponudnika s tehničnimi specifikacijami, ker se ponujeni premer žic v tabeli 4.1 razlikuje od zahtevanega. Poleg tega so podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel (na primer v polje Računski presek vrvi v tabeli 4.1 in v polje Računska raztržna sila minimalno) neskladni s podatki, ki izhajajo iz dokumentacije proizvajalca opreme. Prvi vlagatelj še opozarja, da izbrani ponudnik v tabelah 4.1 in 4.2 ni izpolnil vseh polj, kot je zahteval naročnik, zaradi česar tudi ni mogoče preveriti, ali je ponujena oprema ustrezna. Prvi vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik predložil obrazec S.BON za leto 2010 in ne za 2009, kot je zahteval naročnik. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da izbrani ponudnik ni predložil izjave o zastopanju, potrjene s strani proizvajalca, iz katere je razvidno, da je pooblaščeni zastopnik ali s proizvajalcem podpisane pogodbe/dogovora, da na konkretnem razpisu lahko ponuja njegovo opremo ter izjave, da kader v laboratoriju obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika. Izbrani ponudnik je predložil večje število dokumentov v angleškem jeziku, brez prevoda v slovenščino, kar ni skladno z naročnikovo zahtevo, saj je naročnik v tujem jeziku dopustil le tehnično dokumentacijo, ateste, certifikate in prospektni material. Prvi vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik ni predložil s strani ponudnika in podizvajalca podpisane asignacije. Izbrani ponudnik prav tako ni parafiral vzorca pogodbe na vseh straneh ter izpolnil vseh manjkajočih podatkov v obrazcu pogodbe, kar predstavlja vsaj formalno nepopolnost. V predloženem soglasju za pridobitev podatkov glede nekaznovanosti pa ni mogoče razbrati podatka o osebi, ki ga je podpisala, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, ali ga je podpisala oseba skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da v predloženem referenčnem potrdilu (obrazec R1/A) investitor oziroma izbrani ponudnik nista navedla kontaktne osebe investitorja in je zato ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 11. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim prav tako izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu A: Dobava vodnikov. Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil bonitetno oceno za leto 2010, s čimer ni zadostil zahtevanemu pogoju. Dalje drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument z oznako Manufacturer`s authorization form, proizvajalca M., v angleškem jeziku. Ker pooblastilo proizvajalca ni tehnična dokumentacija, atest, certifikat ali prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca, bi moral biti dokument skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije preveden v slovenski jezik s strani sodnega tolmača. Neustrezna po mnenju drugega vlagatelja je tudi referenčna lista proizvajalca, ki prav tako ni predložena v slovenskem jeziku. Naročnik je poleg tega zahteval, da morajo biti količine v referenčni listi proizvajalca navedene v tonah, izbrani ponudnik pa je navajal količine v kilometrih. Izbrani ponudnik tudi ni predložil ustreznega tipskega atesta oziroma njegove kopije, ker predloženi dokument Type Test Report izkazuje prevzemna testiranja za točno določen vodnik, ki ni enak razpisanemu, testiran pa je po drugačnih standardih, kot zahteva naročnik. Neustrezno in pomanjkljivo sta izpolnjeni tabeli tehničnih podatkov za vodnik in zaščitno vrv. Izbrani ponudnik je za vodnik v tabelo vpisal podatek glede termičnega mejnega toka 879, ki je izračunan po drugačnih kriterijih, kot jih je določil naročnik, medtem ko podatek o maksimalnem premeru bobna ni vpisan. Izbrani ponudnik je predložil tudi pomanjkljivo tabelo tehničnih podatkov za zaščitno vrv, saj ni vpisal podatka o materialu, maksimalnem premeru in masi bobna. Drugi vlagatelj še opozarja, da izbrani ponudnik ni parafiral vzorca pogodbe na vseh straneh, Prilogo št. 1 (obrazec specifikacija cene) pa je sicer žigosal in podpisal, vendar je ni izpolnil.

Izbrani ponudnik se je z vlogami z dne 20. 7. 2011 in z dne 22. 7. 2011 izjasnil do navedb vlagateljev.

Naročnik je s sklepom zahtevek za revizijo obeh vlagateljev zavrnil.

V zvezi z navedbo prvega vlagatelja o neustreznem premeru žic naročnik pojasni, da je zahteval dolžino 3,45 mm, izbrani ponudnik pa je takšen premer tudi ponudil. Glede računskega preseka vrvi in računske raztržne sile naročnik ugotavlja, da so podatki v tabeli 4.1 identični z garantiranimi tehničnimi podatki proizvajalca M. in torej navedba o neskladnosti ni resnična. V zvezi z manjkajočimi podatki v tabelah ustreznosti 4.1 in 4.2 naročnik ugotavlja, da gre za podatke o karakteristikah bobnov, na katerih bo dobavljena ponujena oprema, zato naročnik navedeno pomanjkljivost smatra za nebistveno. V zvezi s predloženim obrazcem S.BON izbranega ponudnika naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji res zahteval boniteto na dan pred sestavitvijo obrazca in za leto 2009, ker ob objavi razpisa statistični podatki za leto 2010 še niso bili obdelani in naročnik ni mogel predvideti, ali bodo obdelani do datuma predložitve ponudb. Ob evaluaciji ponudb naročnik dokumentacijo preverja in presoja predvsem vsebinsko in ne strogo formalistično, bistvo dokazila pa je preverjanje ponudnikove plačilne sposobnosti, ki mora biti najmanj povprečna in bolj kot je ažurna, bolj je kvalitetna. Izbrani ponudnik izkazuje bonitetno oceno SB4 na dan 30. 5. 2011 in za leto 2010, s čimer po mnenju naročnika izkazuje plačilno sposobnost. Naročnik dalje navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dva dokumenta, in sicer dokument z oznako Manufacturer`s authorization form, proizvajalca M v angleškem jeziku ter dokument Izjava o zastopanju (Statement about authorization) v slovenskem jeziku, iz katerega je nedvoumno razvidno, da je izbrani ponudnik pooblaščeni zastopnik proizvajalca M. Izbrani ponudnik je torej predložil dve izjavi o zastopanju, eno v angleškem jeziku in eno v slovenskem jeziku, obe pa sta podpisani s strani General Managerja, pri čemer že iz izjave o zastopanju v slovenskem jeziku nedvoumno izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Izbrani ponudnik je v zvezi z zahtevano izjavo, da kader obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika, predložil dva dokumenta, Statement to confirm that Laboratorium is adequate for testing of demand tests in Statement that people in laboratorium master work with instruments for testing of conductor, ki sta v angleškem jeziku, vendar pa naročnik navedena dokumenta smatra kot tehnično dokumentacijo, ki je lahko v angleškem jeziku. Četudi ne bi šlo za tehnično dokumentacijo, pa naročnik poudarja, da razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik in je lahko sam preveril ustreznost dokumentov. Glede predložene asignacije za podizvajalce naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik ni predvidel podizvajalcev, zato mu izjave ni bilo potrebno predložiti. Dejstvo, da izbrani ponudnik ni parafiral vzorca pogodbe na vseh straneh oziroma ni izpolnil vseh manjkajočih podatkov, pa je po mnenju naročnika nebistvena pomanjkljivost. Stran 34/81 je parafirana pri kopiranem izvodu ponudbe in je pri kopiranju očitno prišlo do zamenjave listov, stran 39/81 pa je podpisana in zato logično ni še parafirana. Glede podatka na strani 39/81 pa manjka le navedba številke ponudbe, ki jo naročnik lahko razbere sam iz ponudbe, podatki o asignaciji in podizvajalca pa niso potrebni, ker podizvajalcev ni, medtem ko datum podpisa pogodbe še ni znan. V zvezi s podpisom soglasja za pridobitev podatkov o nekaznovanosti naročnik navaja, da ni jasno, katero soglasje in katero zahtevo iz razpisne dokumentacije prvi vlagatelj misli. Ne glede na to je naročnik na podlagi predloženih soglasij pridobil ustrezna potrdila pristojnih organov, da izbrani ponudnik in njegovi zakoniti zastopniki niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz 42. člena ZJN-2. Referenčno potrdilo R1/A izbranega ponudnika se nanaša na referenčni posel pri samem naročniku, zato navedbe kontaktne osebe naročnik ne potrebuje, saj posel pozna.

Naročnik se v nadaljevanju opredeli do revizijskih očitkov drugega vlagatelja, pri čemer se v delih, v katerih drugi vlagatelj zatrjuje iste kršitve kot prvi vlagatelj, sklicuje na obrazložitev pri zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. V zvezi z referenčno listo proizvajalca naročnik navaja, da jo je izbrani ponudnik v ponudbi priložil v obliki tabele na 34-ih straneh, s katero dokazuje, da je imel proizvajalec M. v zadnjih petih letih več kot 1500 ton letne proizvodnje vrvi za vodnike. Naročnik smatra, da referenčna lista proizvajalca spada pod tehnično dokumentacijo in je zato lahko podana v angleškem jeziku, četudi ne bi šlo za tehnično dokumentacijo, pa naročnik poudarja, da razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik in je sam lahko preveril ustreznost dokumenta. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedel, kako mora biti referenčna lista glede letne proizvodnje vrvi za vodnike izpolnjena, ampak je zahteval le, da mora imeti proizvajalec vsaj 1500 ton letne proizvodnje vrvi za vodnike. Glede na standardno referenčno listo proizvajalca so količine izražene v kilometrih, vendar je iz tako podane količine mogoče izračunati tudi težo v tonah. V zvezi s predloženim tipskim atestom naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval kopijo tipskega atesta, v tehnični dokumentaciji pa je zapisal, da mora ponudnik to dokumentacijo dati na vpogled šele ob prevzemu. Neskladje naročnikovih zahtev ne more iti v škodo ponudniku, zato bo naročnik kopijo tipskega atesta zahteval na vpogled ob prevzemu materiala. Glede tabele tehničnih podatkov za vodnik naročnik navaja, da je proizvajalec tehnične podatke za ponujeni vodnik posredoval izbranemu ponudniku, ki jih je posredoval naročniku. V zahtevah naročnika je bila zahtevan podatek za termični tok min. (0.6 m/s, 35°C), merjeno v A (amper): 670 enot, izbrani ponudnik pa je posredoval naročniku podatek proizvajalca, in sicer 879 enot, izračunan po kriterijih, ki jih ima proizvajalec in glede na standard. Naročnik razpolaga s strokovnimi kadri, ki to področje dobro poznajo in znajo sami preračunati vrednosti, zato je naročnik ugotovil, da ponujene vrednosti dosegajo oziroma presegajo minimalne zahtevane vrednosti. Glede podatka o maksimalnem premeru bobna naročnik navaja, da so velikosti bobnov standardne in ekonomsko določene glede na zunanji premer vodnika in dolžino vodnika na bobnu. Proizvajalec se tudi izven standarda v praksi prilagodi željam naročnika, vezanih na transport in tehnične zmožnosti opreme za montažo. Podatek o maksimalnem premeru bobna pa po pojasnilu izbranega ponudnika ni bil naveden prav iz razloga, ker je bila puščena odprta opcija uskladitve z naročnikom, glede na standard pa je mogoče hitro določiti maksimalno velikost bobna za določen premer in dolžino vodnika. Iz enakih razlogov izbrani ponudnik ni navedel določenih podatkov v tabeli tehničnih podatkov za zaščitno vrv. Naročnik navedeno mnenje izbranega ponudnika v celoti sprejema in potrjuje. Sicer pa je v teh postavkah govora zgolj o embalaži, v kateri bo oprema, ki je predmet naročila, dostavljena, in ne o tehničnih karakteristikah ponujene opreme. Zato pomanjkljivosti v tem delu ponudbe po mnenju naročnika ne vplivajo na ustreznost ponudbe in kvaliteto dobave vodnika oziroma zaščitne vrvi, ki sta predmet ponudbe. Naročnik je od izbranega ponudnika že kupil vodnike in zaščitno vrv istega tipa in v podobnih dolžinah, kot jih ponuja sedaj, tako da opremo in velikost bobnov naročnik dobro pozna. Zato gre po mnenju naročnika za nebistvene pomanjkljivosti.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 8. 2011 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 8. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 8. 2011 odgovoril na navedbe prvega vlagatelja iz vloge z dne 3. 8. 2011.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej sklenila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela enotno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v spisovno dokumentacijo, ki jo je odstopil naročnik.
Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v štirih sklopih (A, B, C in D). Med strankami je v revizijskem postopku spor, ali je naročnik pri odločitvi o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku v sklopu A: Dobava vodnikov, ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi, ob upoštevanju merila najnižja cena, izbral kot najugodnejšo.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku presojati z vidika sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS, ob upoštevanju 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS. Skladno z določbo sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Popolna ponudba je skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Prvi vlagatelj v III. točki zahtevka za revizijo in drugi vlagatelj v E) točki zahtevka za revizijo zatrjujeta, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje določenih tehničnih specifikacij naročnika in da je ponudba v tem delu neskladna in pomanjkljivo izpolnjena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v tem delu za vprašanje (ne)primernosti ponudbe izbranega ponudnika. Neprimerna ponudba je po 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Popolna ponudba mora torej izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo), poglavju 3.7 (Ostali pogoji za vse sklope A, B, C in D), točki 3.7.4, navedel:

"Ponudnik mora za vse štiri sklope (A, B, C in D) izpolniti tabele ustreznosti, ki so v prilogi tehničnih delov razpisne dokumentacije. Iz priložene tehnične dokumentacije, prospektnega materiala in izpolnjenih tabel ustreznosti mora biti razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Pri presojanju ponudb bomo upoštevali podatke iz izpolnjenih tabel ustreznosti. Izpolnjene tabele ustreznosti ter predložena tehnična dokumentacija in prospektni material morajo biti medsebojno usklajeni."

V točki 3.7.8 navodila pa je bilo zahtevano:

"Ponudnik mora izpolnjevati vse zahteve, navedene v tehnični dokumentaciji (za sklop, za katerega kandidira): DZR, št. projekta D772-A025/157, št. mape: D772-6E/M01 - Dobava vodnikov."

Kot to navaja prvi vlagatelj, je naročnik v tehnični dokumentaciji, v tabeli 4.1 (Tabela tehničnih podatkov za vodnik 342-AL1/39-A20SA), v polju "AL plašč - AL1 (premer žic)", zahteval karakteristiko 3,45 mm. Prvi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ponuja neustrezen premer žic, naročnik pa odgovarja, da izbrani ponudnik ponuja ustrezen premer žic 3,45 mm.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da prvi vlagatelj le pavšalno navaja, da se ponujeni premer žic razlikuje od zahtevanega in pri tem navedbe ne konkretizira, v smislu, kakšen je bil zahtevan premer in kakšen premer izbrani ponudnik ponuja in kje konkretno je to razvidno v ponudbi izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj tudi v vlogi z dne 3. 8. 2011, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, le pavšalno navede, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel premer žic v razponu in ne pojasni, kakšen razpon je bil naveden in kje v ponudbi izbranega ponudnika. Pri tem Državna revizijska komisija prvega vlagatelja tudi opozarja, da v navedeni vlogi, upoštevaje peti odstavek 29. člena ZPVPJN, ne bi smel navajati novih dejstev, razen če bi dokazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji v predloženi tabeli 4.1, v polju "AL plašč - AL1 (premer žic)", ponudil zahtevano in ustrezno karakteristiko 3,45 mm. Enak podatek 3,45 mm je razviden tudi iz dokumenta Guaranted technical particulars, ki ga je izbrani ponudnik priložil v ponudbi. Tudi sicer je potrebno poudariti, da je naročnik v točki 3.7.4 navodila izrecno navedel, da bo pri presojanju ponudb upošteval podatke iz izpolnjenih tabel ustreznosti, zaradi česar gre zaključiti, da je naročnik s tem, ko je upošteval podatek o ponujenem premeru žic izbranega ponudnika iz tabele ustreznosti 4.1, ravnal skladno z razpisno dokumentacijo. Glede na navedeno je treba zaključiti, da prvi vlagatelj v tem delu ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

Prvi vlagatelj tudi zatrjuje, da so podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel v tabeli 4.1, polje "Računski presek vrvi" in polje "Računska raztržna sila minimalno" neskladni s podatki iz dokumentacije proizvajalca ponujene opreme, čeprav je naročnik izrecno zahteval, da morajo biti podatki medsebojno usklajeni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj tudi v tem delu zgolj pavšalno navaja, da so podatki iz tabele 4.1 (Tabela tehničnih podatkov za vodnik 342-AL1/39-A20SA) neskladni s podatki iz dokumentacije proizvajalca, pri tem pa ne konkretizira, zakaj so ti podatki neskladni in kje konkretno v ponudbi izbranega ponudnika (v kateri dokumentaciji proizvajalca) je neskladnost izkazana. Poleg tega je potrebno poudariti, da je naročnik sicer zahteval, da morajo biti izpolnjene tabele ustreznosti ter predložena tehnična dokumentacija in prospektni material medsebojno usklajeni, vendar pa je hkrati tudi izrecno navedel, da bo pri presojanju ponudb upošteval podatke iz izpolnjenih tabel ustreznosti. Iz navedenega gre sklepati, da je naročnik vnaprej postavil pravilo, kako bo ravnal v primeru morebitnih neusklajenosti in katere podatke bo upošteval pri presojanju primernosti oziroma popolnosti ponudb.

Državna revizijska komisija pa tudi v tem primeru ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predloženi tabeli 4.1, v polju "Računski presek vrvi" ponudil zahtevano in ustrezno karakteristiko 282,54 2mm, v polju "Računska raztržna sila minimalno" pa karakteristiko 87.490 N, ki ustreza zahtevani minimalni raztržni sili 85.120 N. Navedeni podatki so skladni tudi s podatki iz dokumenta Guaranted technical particulars. Zato je potrebno tudi v tem delu kot neizkazane in neutemeljene zavrniti trditve prvega vlagatelja o neustreznosti ponujene opreme.

Prvi vlagatelj in drugi vlagatelj navajata, da izbrani ponudnik ni izpolnil vseh polj v tabeli 4.1 (Tabela tehničnih podatkov za vodnik 342-AL1/39-A20SA) in v tabeli 4.2 (Tabela tehničnih podatkov za zaščitno vrv 97-AL3/56-ST1A).

Prvi vlagatelj tudi v tem delu ne pojasni, kateri podatki konkretno manjkajo v tabelah izbranega ponudnika, medtem ko drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v tabeli 4.1 ni navedel podatka o maksimalnem premeru bobna, v tabeli 4.2 pa podatkov o materialu, maksimalnem premeru in maksimalni masi bobna.

Kot izhaja iz navedb naročnika v odločitvi o zahtevkih za revizijo in navedb izbranega ponudnika v vlogi z dne 20. 7. 2011, tako naročnik kot izbrani ponudnik ne nasprotujeta dejstvu, da navedeni podatki niso navedeni v ponudbi izbranega ponudnika, navedeno dejstvo pa ugotavlja tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. Zato je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovi zahtevi, da mora izpolniti tabele ustreznosti, naročnik pa je ravnal v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije in določili ZJNVETPS, s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal popolnost ponudbe, čeprav izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil potrebnih podatkov. S tem povezani revizijski očitki vlagateljev, ki zatrjujeta, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu pomanjkljivo izpolnjena, so zato utemeljeni.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik izpolniti tabele ustreznosti, pri čemer je tudi izrecno navedel, da mora biti iz podatkov iz tabel ustreznosti razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Naročnik pa v okviru tehničnih zahtev za boben, tako v tabeli 4.1 kot v tabeli 4.2, ni postavil konkretnih zahtev (tehničnih specifikacij), kakšen mora biti material, kolikšen je lahko maksimalni premer bobna oziroma maksimalna masa bobna, iz česar gre sklepati, da je naročnik ponudnikom prepustil, da sami vnesejo karakteristike bobnov. Kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo, namreč bobni predstavljajo zgolj embalažo, v katerih bo dobavljena ponujena oprema in so namenjeni transportu dobavljene opreme ter ne vplivajo na ustreznost ponujene opreme ter kvaliteto dobave vodnika oziroma zaščitne vrvi, ki sta predmet dobave. Zato prvi vlagatelj neutemeljeno navaja, da zaradi manjkajočih podatkov ni mogoče preveriti ustreznosti ponujene opreme, saj ni parametrov, ki bi bili merodajni za primerjavo oziroma presojo ustreznosti.

Dejstvo, da izbrani ponudnik ni izpolnil navedenih podatkov, s čimer formalno sicer ni zadostil naročnikovim zahtevam, pa po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče šteti za pomanjkljivosti, ki bi narekovale izločitev ponudbe kot nepopolne, saj je ugotovljene pomanjkljivosti mogoče oceniti kot formalne nepopolnosti.

Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS namreč lahko naročnik ponudbo kot nepopolno izloči šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru treba dopustiti dopolnitev ponudbe. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po določbi 82. člena ZJNVETPS mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ugotovljene pomanjkljivosti v konkretnem primeru ne bi vplivale na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila najnižja cena ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. šlo bi zgolj za dopolnitev ponudbe z manjkajočimi podatki o specifikacijah bobnov, torej embalaže, v kateri bo dobavljena oprema, ki je predmet javnega naročila.

Kot izhaja iz naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevkih za revizijo in spisovne dokumentacije, naročnik izbranega ponudnika ni pozival k dopolnitvi ponudbe. Naročnik pri utemeljitvi takšnega ravnanja izhaja iz navedb izbranega ponudnika v vlogi z dne 20. 7. 2011, in sicer, da gre za podatke o velikosti bobnov, ki so standardne in ekonomsko določene glede na zunanji premer vodnika, proizvajalec pa se lahko prilagodi željam naročnika tudi izven standarda. Naročnik pa tudi poudarja, da je od izbranega ponudnika že kupil vodnike in zaščitno vrv istega tipa in podobne dolžine, zaradi česar naročnik opremo in velikosti bobnov dobro pozna.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedena argumentacija ne zadostuje za to, da bi lahko podali zaključek, da gre za dejstva (manjkajoče podatke), ki jih je naročnik lahko preveril sam, oziroma, kot to trdi naročnik, da bi šlo za nebistvene pomanjkljivosti. Naročnik o manjkajočih podatkih zgolj sklepa, s tem, ko navaja, da so velikosti bobnov standardne in ekonomsko določene, nikjer iz spisovne dokumentacije pa ne izhaja, da bi naročnik te podatke kakorkoli preverjal ali ugotavljal ali da bi bili podatki razvidni v kakšnem drugem delu ponudbe izbranega ponudnika. Poleg tega naročnik argumentacijo gradi na navedbah izbranega ponudnika, ki so bile podane šele v revizijskem postopku in zato le-te, kot to utemeljeno opozarja prvi vlagatelj, ne morejo nadomestiti ravnanja naročnika in izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, v povezavi z 82. členom ZJNVETPS, saj je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel, manjkajočih podatkov pa ni preveril oziroma ni odpravil formalnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik bi namreč pred sprejemom odločitve o oddaji naročila moral izbranega ponudnika pozvati na ustrezno dopolnitev ponudbe, s predložitvijo manjkajočih podatkov, ki bi jasno in nedvomno izkazovali podatke o karakteristikah bobnov, na katerih bo izbrani ponudnik dobavil vodnike in zaščitno vrv.

Drugi vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik v tabeli 4.1 (Tabela tehničnih podatkov za vodnik 342-AL1/39-A20SA), v okviru naročnikove zahteve, da mora biti termični mejni tok min. (0,6 m/s, 35°C) 670 A (amperov), zapisal podatek 879, izračuna po drugačnih kriterijih, s pojasnilom, da gre za termični mejni tok (1m/s, 20°C, vodnik 80°C).

Državna revizijska komisija ocenjuje, da zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik uporabil drugačen kriterij izračuna za zahtevani termični mejni tok, še ne pomeni, da zato ponudba izbranega ponudnika v tem delu ne ustreza naročnikovi zahtevi in je neprimerna. Za naročnika je bistveno, da vpisana karakteristika s strani izbranega ponudnika izpolnjuje po vsebini podano tehnično zahtevo naročnika glede termičnega mejnega toka, ne glede na to, da je izbrani ponudnik pri izračunu ponujene specifikacije uporabil drugačne parametre oziroma drugačen izračun.

Kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo, naročnik razpolaga s strokovnim kadrom, ki navedeno področje pozna in je zato sam preračunal vrednost in pri tem ugotovil, da preračune ponujene vrednosti dosegajo oziroma presegajo minimalne zahtevane vrednosti. Ker drugi vlagatelj ni zatrjeval in dokazoval, da s strani izbranega ponudnika vpisan podatek glede termičnega mejnega toka po vsebini ne dosega zahtevane vrednosti, Državna revizijska komisija zaključuje, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil določbe razpisne dokumentacije, v povezavi s prvim odstavkom 83. člena ZJNVETPS, s tem, ko je zgolj zaradi drugačne uporabe načina izračuna ponujene tehnične specifikacije izbranemu ponudniku priznal primernost in popolnost ponudbe.

Prvi vlagatelj v IV. točki zahtevka za revizijo in drugi vlagatelj v točki A) zahtevka za revizijo dalje zatrjujeta nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker izbrani ponudnik ni predložil obrazca S.BON za leto 2009, ampak za 2010.

Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJNVETPS pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona ter izbrati ponudnike v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

Naročnik je v poglavju 4 navodila določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi predložiti določene dokumente (ki jih je navedel v nadaljevanju), ki so pogoj za sodelovanje v postopku oddaje naročila, med drugim je v točki 4.5 zahteval naslednje dokazilo o ekonomsko-finančni sposobnosti:

"Obrazec S.BON, izdan s strani AJPES-a, ki izkazuje, da ima ponudnik za leto 2009 in na dan pred sestavitvijo informacije bonitetno oceno od SB1 do vključno SB5 ali ustrezno bonitetno poročilo ene od bonitetnih hiš, ki izkazuje najmanj povprečno plačilno sposobnost (v primeru skupnega nastopa mora ta pogoj izpolnjevati vsak od soponudnikov).
Ponudnika, ki ne bo izpolnjeval navedenih pogojev (ali katerega od pogojev ne bo možno preveriti, npr. boniteta nedoločljiva), bo naročnik izločil kot nesposobnega za izvedbo tega posla."

Med strankami je nesporno dejstvo, ki ga ugotavlja tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, da je slednji predložil obrazec S.BON-1/P, ki ga je izdala Agencija za Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), ki izkazuje bonitetno oceno SB4 na dan 30. 5. 2011 in za leto 2010. Izbrani ponudnik torej ni predložil obrazca S.BON, ki bi izkazoval, da ima za leto 2009 bonitetno oceno od SB1 do vključno SB5 in ponudba v tem delu ne dokazuje zahtevane ekonomsko-finančne sposobnosti in so s tem povezani revizijski očitki vlagateljev utemeljeni.

Naročnik torej ne bi smel priznati sposobnosti izbranemu ponudniku na podlagi neustreznega dokazila in ni mogoče slediti njegovi interpretaciji, da je kot ustrezno oziroma celo za bolj kvalitetno zaradi ažurnosti mogoče šteti bonitetno oceno za leto 2010, saj naročnik ni zahteval bonitetne oceno za navedeno leto. Prav tako pri tem niso relevantni razlogi, zakaj je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval bonitetno oceno za leto 2009, na kar se sklicujeta naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo in izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 7. 2011. Dejstvo je, da je bila naročnikova zahteva jasna in nedvoumna in ni puščala morebitnih različnih razlag, vsi ponudniki pa so zahtevo morali izpolniti na enak način. Kolikor bi sledili naročniku in po poteku roka za oddajo ponudb omogočali izpolnjevanje drugačnih pogojev, kot so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji in bi na primer dopuščali, da ponudnik izkaže izpolnitev pogoja za drugačno obdobje kot je bilo zahtevano (kot je to v konkretnem primeru), bi s tem naročnik lahko ponudnike neupravičeno neenakopravno obravnaval.

Izbrani ponudnik torej s predloženim dokazilom v ponudbi ni izkazal izpolnitve zahtevane ekonomske-finančne sposobnosti. Vendar pa po oceni Državne revizijske komisije navedena pomanjkljivost predstavlja formalno nepopolnost ponudbe. Dokazilo je namreč neustrezno zgolj zaradi neustreznega obdobja zahtevane bonitetne ocene, predložitev ustreznega dokazila pa ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo oziroma ne bi spremenila cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Takšno stališče, da gre v primeru, ko dokazilo v ponudbi ne zajema ustreznega obdobja, za formalno nepopolnost ponudbe, pa je tudi že bilo izraženo v več odločitvah Državne revizijske komisije (npr. v zadevah 018-24/2010, 018-165/2011). Naročniku je zato mogoče očitati le opustitev dolžnega ravnanja, odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 82. členu ZJNVETPS.

Prvi vlagatelj v točki V. zahtevka za revizijo in drugi vlagatelj v točki B) zahtevka za revizijo dalje zatrjujeta, da izbrani ponudnik ni predložil izjave proizvajalca o zastopanju, ampak le večje število dokumentov v angleškem jeziku, ki niso prevedeni v slovenski jezik skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni predložil izjave, da kader v laboratoriju obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika, ampak prav tako le dokumente v angleškem jeziku, medtem ko drugi vlagatelj opozarja, da izbrani ponudnik ni predložil referenčne liste proizvajalca v slovenskem jeziku oziroma je le-ta neustrezna tudi zato, ker je izbrani ponudnik navedel količine, namesto v tonah, v kilometrih.

Naročnik je v poglavju 3 (Pogoji za sodelovanje) navodila, točki 3.1, določil:

"V primeru, da ponudnik ni proizvajalec razpisane opreme, mora predložiti izjavo o zastopanju, potrjeno s strani proizvajalca, iz katere je razvidno, da je pooblaščen zastopnik ali s proizvajalcem podpisano pogodbo/dogovor, da na konkretnem razpisu lahko ponuja njegovo opremo. Navedeni pogoj velja za vse sklope A, B, C in D."

V točki 3.2 navodila je naročnik navedel posebne zahteve za sklop A in v tem okviru:

"Proizvajalec mora imeti vsaj 1500 ton letne proizvodnje vrvi za vodnike v zadnjih 5 letih (od vključno leta 2006 naprej), kar dokazuje z referenčno listo.

Ponudnik mora v ponudbi predložiti tudi kopijo certifikata ISO 9001/2000 od proizvajalca opreme ter izjavo, da kader v laboratoriju obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika."

V točki 2 navodila pa je bilo zahtevano:

"Ponudnik mora ponudbo izdelati v slovenskem jeziku. Prevod ponudbe v slovenski jezik mora opraviti sodni tolmač. Tehnična dokumentacija, atesti, certifikati in prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca so lahko v angleškem jeziku."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankami ni spora o tem, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujene opreme, zaradi česar je bil dolžan, skladno s točko 3.1 navodila, predložiti ustrezno izjavo proizvajalca ali pogodbo/dogovor s proizvajalcem, ki izkazuje, da lahko ponuja njegovo opremo na predmetnem razpisu.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo, da je izbrani ponudnik za izpolnitev pogoja iz točke 3. 1 navodila v ponudbi predložil dva dokumenta, in sicer dokument Izjava o zastopanju (Statement about authorization) v slovenskem jeziku ter dokument Manufacturer`s authorization form, proizvajalca M v angleškem jeziku.

Državna revizijska komisija po vpogledu v navedena dokumenta pritrjuje naročniku v tem, da iz Izjave o zastopanju v slovenskem jeziku jasno in nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik pooblaščeni zastopnik družbe M. (proizvajalca ponujene opreme) in da lahko nudi material navedenega proizvajalca v konkretnem javnem naročilu. Dokument je podpisan in žigosan tako s strani izbranega ponudnika kot zastopnika proizvajalca M., zaradi česar gre zaključiti, da je izbrani ponudnik zadostil naročnikovi zahtevi po predložitvi izjave, potrjene s strani proizvajalca, da je izbrani ponudnik pooblaščeni zastopnik proizvajalca in so s tem povezani revizijske navedbe vlagateljev neutemeljene.

Dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi poleg izjave v slovenskem jeziku predložil še izjavo proizvajalca v angleškem jeziku, pa po oceni Državne revizijske komisije primeru ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Državna revizijska komisija namreč ocenjuje, da bi navedena pomanjkljivost lahko predstavljala kvečjemu formalno nepopolnost ponudbe, ker dokument ni preveden v slovenski jezik skladno s točko 2 navodila.

V tem delu vlagatelja utemeljeno opozarjata, da zahtevane izjave proizvajalca ni mogoče šteti za tehnično dokumentacijo, atest, certifikat ali prospektni material, zaradi česar izbranemu ponudniku ni bilo dopuščeno, da predloži dokument v angleškem jeziku. Navedena izjava dokazuje izpolnjevanje pogoja, s katerim ponudnik dokazuje, da je usposobljen (pooblaščen) za dobavo blaga za predmetno javno naročilo in ne za dokazilo, ki izkazuje tehnične lastnosti ponujenega blaga v smislu 41. člena ZJNVETPS (tehnične specifikacije). Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji, v okviru poglavja 3.7 (Ostali pogoji za vse sklope A, B, C in D) navodila, točki 3.7.3, pojasnil, kaj predstavlja tehnično dokumentacijo v konkretnem razpisu, in sicer s tem, ko je navajal, da je potrebno za opremo vseh štirih sklopov predložiti tehnično dokumentacijo - skico opreme z ustreznimi tehničnimi podatki, kopije tipskih atestov, ki ustrezajo tehničnim zahtevam razpisa, kopije atestov vhodnih materialov in dokazila o primernosti laboratorija za izvajanje zahtevanih preizkusov. Zaradi navedenega ni mogoče sprejeti interpretacije naročnika, da zahtevana izjava proizvajalca šteje za tehnično dokumentacijo in da je izbrani ponudnik skladno s točko 2 navodila izjavo lahko predložil v angleškem jeziku.

Ker pa je naročnik že iz vsebine Izjave o zastopanju v slovenskem jeziku lahko preveril izpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika, je navedeno formalno pomanjkljivost (dejstvo glede izpolnjevanja pogoja) po mnenju Državne revizijske komisije lahko sam odpravil. Skladno z 82. členom ZJNVETPS namreč naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Zakon pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi izpolnjevanje določenega pogoja ali zahteve iz razpisne dokumentacije, odvisno od okoliščin konkretnega primera. Zato so tudi v tem delu neutemeljeni revizijski očitki vlagateljev, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika, ker ni skladna z zahtevo iz točke 2 navodila.

Iz ponudbe izbranega ponudnika dalje izhaja, da je slednji za izpolnjevanje pogoja iz točke 3.2 navodila predložil dokument, izdan s strani proizvajalca, Statement that people in laboratorium master work with instruments for testing of conductor, ki je v angleškem jeziku.

Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da naročnik ponudbi izbranega ponudnika v tem delu ne bi smel priznati ustreznosti in popolnosti. Izbrani ponudnik bi namreč moral skladno s točko 2 navodila navedeno izjavo predložiti še v prevodu v slovenski jezik, ki bi ga moral opraviti sodni tolmač. Po mnenju Državne revizijske komisije tudi izjava proizvajalca, ki potrjuje, da ima kader v laboratoriju z ustreznimi znanji in izkušnjami (da obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika) ne predstavlja tehnične dokumentacije, atesta, certifikata ali prospektni material, saj izjava potrjuje sposobnost izbranega ponudnika oziroma proizvajalca opreme, da razpolaga z ustreznim kadrom in ne tehničnih zahtev (specifikacij) ponujenega predmeta.

Ob presoji ugotovljene nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika pa gre oceniti, da gre za formalno nepopolnost ponudbe, saj pomanjkljivost ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija pa, ob upoštevanju dejstva, na katerega se sklicuje naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo, da razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik in je zato lahko sam preveril vsebino dokumenta, ne nasprotuje naročniku v tem, da je lahko ugotovljeno formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika odpravil sam. Naročnik je namreč dejstvo, da kader v laboratoriju proizvajalca ponujene opreme obvladuje delo z instrumenti za preizkus vodnika, ugotovil na način, da je sam prevedel vsebino predložene izjave v angleškem jeziku, saj razpolaga s kadri, ki razumejo angleški jezik. Ker izjava zgolj potrjuje vnaprej podano zahtevo naročnika, je tudi po mnenju Državne revizijske komisije povsem sprejemljivo, da je naročnik iz (krajše) vsebine izjave v angleškem jeziku lahko sam razbral izpolnjevanje zahtevanega pogoja. Zato naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z 82. členom ZJNVETPS, s tem, ko od izbranega ponudnika ni zahteval dopolnitve ponudbe v tem delu in je treba s tem povezane revizijske očitke prvega vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

V zvezi z revizijskim očitkom drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil referenčne liste v slovenskem jeziku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.2 navodila zahteval, da ponudnik predloži referenčno listo, ki izkazuje, da je imel proizvajalec vsaj 1500 ton letne proizvodnje vrvi za vodnike v zadnjih petih letih, od vključno leta 2006 naprej. Naročnik obrazca referenčne liste ni vnaprej predpisal.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji v ponudbi predložil referenčno listo na 34-ih straneh, ki, kot to navaja drugi vlagatelj, vsebuje navedbo rubrik (stolpcev) v angleškem jeziku, in sicer z naslednjimi izrazi: customer, conductor, quantity km, project, project country in year of supply.

Državna revizijska komisija v tem delu sicer pritrjuje drugemu vlagatelju, da zahtevane referenčne liste ni mogoče uvrstiti pod tehnično dokumentacijo, atest, certifikat ali prospektni material, saj gre za dokazilo, ki izkazuje tehnično (referenčno) sposobnost izbranega ponudnika oziroma proizvajalca ponujene opreme. Vendar gre hkrati zgolj za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj navedena pomanjkljivost ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja.

Ker pa naročnik vsebine referenčne liste ni vnaprej predpisal, ampak zahteval le, da mora referenčna lista izkazovati, da je imel proizvajalec vsaj 1500 ton letne proizvodnje vrvi za vodnike v zadnjih petih letih (od vključno leta 2006 naprej), naročnik pa tudi razpolaga s kadri, ki obvladajo angleški jezik, je po oceni Državne revizijske komisije navedene (kratke in enostavne) izraze, ki zgolj navajajo naziv posamezne rubrike, lahko sam prevedel in torej sam odpravil formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Revizijske očitke drugega vlagatelja o kršitvah naročnika je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.
Dejstvo, da je izbrani ponudnik v predloženi referenčni listi navajal podatek o proizvodnji vrvi v kilometrih in ne v tonah, pa po oceni Državne revizijske komisije ne vpliva na presojo primernosti ponudbe v tem delu.

Ne drži namreč trditev drugega vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno zahteval, da morajo biti količine v referenčni listi proizvajalca navedene v tonah. Naročnik je zahteval le, da mora referenčna lista izkazovati vsaj 1500 ton letne proizvodnje vrvi, ne pa, da morajo biti količine izražene le v tonah, zato da bo referenčna lista ustrezna. Kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo, je naročnik tudi iz količine, izražene v kilometrih, lahko izračunal težo v tonah in ugotovil izpolnjevanje zahtevanega pogoja pri izbranem ponudniku. Ker drugi vlagatelj ni zatrjeval in dokazoval, da količine v predloženi referenčni listi izbranega ponudnika ne dosegajo zahtevane količine minimalno 1500 ton letne proizvodnje, je Državna revizijska komisija revizijske navedbe drugega vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost revizijskih očitkov drugega vlagatelja, ki v točki D) zahtevka za revizijo opozarja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega tipskega atesta oziroma njegove kopije skladno s točko 3.7.3 in 3.7.4 navodila.

Naročnik je v poglavju 3.7 (Ostali pogoji za vse sklope A, B, C in D), točki 3.7.3, navedel:

"Za opremo vseh štirih sklopov (A, B, C in D) mora biti predložena tehnična dokumentacija - skica opreme z ustreznimi tehničnimi podatki, kopije tipskih atestov, ki ustrezajo tehničnim zahtevam razpisa, kopije atestov vhodnih materialov, dokazila o primernosti laboratorija za izvajanje zahtevanih preizkusov."

V točki 3.7.4 navodila pa je bila zahteva, ki se je glasila:

"Ponudnik mora za vse štiri sklope (A, B, C in D) izpolniti tabele ustreznosti, ki so v prilogi tehničnih delov razpisne dokumentacije. Iz priložene tehnične dokumentacije, prospektnega materiala in izpolnjenih tabel ustreznosti mora biti razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Pri presojanju ponudb bomo upoštevali podatke iz izpolnjenih tabel ustreznosti. Izpolnjene tabele ustreznosti ter predložena tehnična dokumentacija in prospektni material morajo biti medsebojno usklajeni."

Kot to navaja drugi vlagatelj, iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji v ponudbi predložil dokument Type Test Report, ki ne ustreza naročnikovi zahtevi, saj iz dokumenta izhajajo testiranja za drugačen vodnik, kot je bil zahtevan v konkretnem razpisu in kot je bil ponujen s strani izbranega ponudnika in ki je bil testiran po drugačnih standardih kot jih je zahteval naročnik. Navedenemu dejstvu naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo ne nasprotuje, ampak meni, da kopije tipskega atesta v ponudbi ni bilo potrebno predložiti, ker je bilo v točki 2.1.2.1 tehničnega dela navedeno, da se tipski preizkus ne izvaja ter da mora ponudnik ob prevzemu dati na vpogled dokumentacijo o opravljenem tipskem preizkusu vrvi in fotokopijo zaključnega mnenja tipskega preizkusa, zaradi česar gre za neskladje v razpisni dokumentaciji, ki ne more iti v škodo ponudniku.

Državna revizijska komisija po vpogledu v tehnično dokumentacijo, poglavje 2 (Tehnični pogoji za dobavo vodnika in zaščitne vrvi), točko 2.1.2.1 (Tipski preizkus za vodnik 243-AL1/39-A20SA) ugotavlja, da je naročnik navedel:

"Tipski preizkus se ne izvaja. Ponudnik mora ob prevzemu dati na vpogled dokumentacijo o opravljenem tipskem preizkusu vrvi in fotokopijo zaključnega mnenja tipskega preizkusa.

Dobavitelj mora kljub zgornji navedbi organizirati in izvesti preizkus pretrga vzorca izdelanega vodnika, na najmanj 10 % števila bobnov, pripravljenega za dobavo skladno s SIST EN 50182:2002, točka 6.4.8. Pretrg kompletne vrvi se ne sme zgoditi pod 95 % računske pretržne sile vodnika. Preizkus se izvede v prisotnosti naročnika (2 osebi), pooblaščene strokovne inštitucije, katero predvidi naročnik (1 oseba), dobavitelja in proizvajalca. Vse stroške preizkusa krije ponudnik."

Državna revizijska komisija ob primerjavi navedene zahteve in zahteve iz točke 3.7.3 navodila ocenjuje, da ne gre pritrditi naročnikovemu stališču, da sta zahtevi medsebojno neskladni. V točki 3.7.3 navodila je naročnik zahteval kopije že opravljenih tipskih atestov, iz katerih mora izhajati ustreznost tehničnih zahtev konkretnega razpisa, medtem ko je v točki 2.1.2.1 tehnične dokumentacije opisan tipski preizkus od dobavi vodnika. Tipski preizkus se ob dobavi ne bo izvajal, razen preizkusa pretrga vzorca izdelanega vodnika, na najmanj 10 % števila bobnov, pripravljenega za dobavo skladno s SIST EN 50182:2002, točka 6.4.8. Čeprav je naročnik v tej točki tehnične dokumentacije zahteval tudi, da bo ponudnik ob prevzemu moral naročniku predati na vpogled dokumentacijo o opravljenem tipskem preizkusu vrvi in fotokopijo zaključnega mnenja o tipskem preizkusu, pa navedeno po oceni Državne revizijske komisije ne pomeni, da zato ponudniku v ponudbi ni bilo potrebno predložiti kopije tipskega atesta skladno s točko 3.7.3 navodila, oziroma da je zato razpisna dokumentacija nejasna ali neskladna. Ponudnik mora predložiti ponudbo, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, v primeru izbora in dobave blaga naročniku pa bo ponudnik moral upoštevati tudi tiste zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na čas ob dobavi opreme.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da so utemeljene revizijske navedbe drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevane kopije tipskega atesta za ponujeni vodnik oziroma je predložil dokument izvedenega testiranja za drug vodnik, kot je bil razpisan in ponujen in po drugih standardih.

Vendar pa navedena pomanjkljivost v ponudbi po oceni Državne revizijske komisije predstavlja formalno nepopolnost ponudbe, ki ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila ter dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Zahteva po predložitvi kopije tipskega atesta namreč ne predstavlja tehnične zahteve ponujene opreme in vprašanje (ne) primernosti ponudbe, ampak vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika v smislu 48. člena ZJNVETPS in vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe. ZJNVETPS sicer ne konkretizira, na kakšne načine naročnik lahko zahteva od ponudnikov izkazovanje tehnične sposobnosti, vendar pa je navedeno mogoče smiselno interpretirati s pomočjo določbe 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ki v drugi alineji j) točke drugega odstavka navaja, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi. Ker torej izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe na način, da bi predložil zahtevano kopijo tipskega atesta za ponujeni vodnik, ne bi spreminjal ponudbe v delih, kjer je to z zakonom prepovedano, je mogoče naročniku očitati le, da je kršil 82. člen ZJNVETPS, ker pred oddajo naročila od izbranega ponudnika ni zahteval odpravo formalne nepopolnosti ponudbe.

Prvi vlagatelj v VI. točki zahtevka za revizijo in drugi vlagatelj v točki F) zahtevka za revizijo opozarjata še na določene formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil s strani ponudnika in podizvajalca podpisane asignacije v treh izvodih za vsakega podizvajalca posebej, skladno s točko 4.13 navodila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel (prijavil) podizvajalcev, kar izhaja tudi iz dejstva, da ni predložil ostalih zahtevanih dokumentov za podizvajalce, v obrazcu pogodbe pa pustil prazno polje za vnos podizvajalcev. Zato je potrebno slediti naročniku v tem, da izbranemu ponudniku ni bilo potrebno predložiti zahtevane asignacije, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa kot neutemeljene zavrniti.

Med strankami pa je nesporno dejstvo, ki ga ugotavlja tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da izbrani ponudnik obrazca pogodbe ni parafiral na vseh straneh, in sicer na strani 34/81 in 39/81, s čimer formalno sicer ni zadostil naročnikovi zahtevi iz točke 4. 8 navodila, ki je od ponudnikov zahtevala predložitev:

"Z manjkajočimi podatki izpolnjeno pogodbo, parafirano na vsaki strani ter potrjeno z žigom ponudnika za vsak sklop posebej."

Vendar pa Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da je navedene formalne pomanjkljivosti mogoče oceniti kot nebistvene. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, ponudniku ni treba odpravljati, ampak lahko naročnik kljub temu njegovo ponudbo oceni kot popolno. ZJNVETPS sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč vsakokratne okoliščine posameznega primera.

Zahteva naročnika po parafiranju vsake strani obrazca pogodbe je po mnenju Državne revizijske komisije namenjena temu, da izbrani ponudnik potrdi, da se je seznanil z vsebino pogodbe in da z njo soglaša. Kljub temu, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru dveh strani obrazca pogodbe ni parafiral, kar je verjetno posledica zgolj nepazljivosti izbranega ponudnika, pa, ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik celotni obrazec pogodbe v ponudbi predložil in ga na koncu (na strani 39/81) podpisal in žigosal ter da je predložil tudi podpisano Izjavo o izpolnjevanju pogojev ponudnika, ki v točki 13. potrjuje, da je ponudnik seznanjen z razpisnimi pogoji za konkretno javno naročilo, po oceni Državne revizijske komisije predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost nebistvene narave. Zgolj izpad parafe izbranega ponudnika oziroma njegovega zastopnika na dveh straneh obrazca pogodbe namreč ne bo vplival na veljavnost morebitno kasnejše sklenjene pogodbe z naročnikom, saj je izbrani ponudnik potrdil seznanjenost z vsebino pogodbe z drugimi dejanji. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS, s tem, ko je kljub navedenim pomanjkljivostim ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno in je s tem povezane revizijske očitke vlagateljev kot neutemeljene zavrnila.

Prvi vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil vseh manjkajočih podatkov na strani 39/81 obrazca pogodbe. Kot izhaja iz navedene (zadnje) strani obrazca pogodbe izbranega ponudnika, niso vneseni podatki o podizvajalcih, številki in datumu ponudbe ter kraju in datumu podpisa pogodbe. Navedene pomanjkljivosti, razen podatkov o podizvajalcu, katerih izbranemu ponudniku ni bilo potrebno vnesti (ker ne nastopa s podizvajalci), po oceni Državne revizijske komisije prav tako predstavljajo nebistvene formalne pomanjkljivosti, saj sta številka in datum ponudbe razvidna iz drugih delov ponudbene dokumentacije (med drugim tudi iz strani 30/81 obrazca pogodbe), medtem ko kraj in datum podpisa pogodbe v tem trenutku nista pravno relevantna, saj se bosta navedena podatka vnesla ob sklenitvi pogodbe, sedaj pa sta relevantna kraj in datum ponudbe. Zato je potrebno revizijske navedbe prvega vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

Drugi vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik sestavni del pogodbe, Priloge št. 1 (obrazec Specifikacija pogodbene cene) sicer žigosal in podpisal, vendar pa ga ni izpolnil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sicer predložil neizpolnjen obrazec Specifikacija pogodbene cene, vendar pa je hkrati priložil izpolnjen Ponudbeni predračun, skladno z zahtevo iz točke 4.9 navodila, ki vsebuje vse potrebne postavke, kot jih je predvidel obrazec Specifikacija pogodbene cene, in sicer opis postavke, enoto, količino, ceno na enoto in ceno za pozicijo. Z navedenim je izbrani ponudnik po oceni Državne revizijske komisije izpolnil naročnikovo zahtevo in zato naročniku ni mogoče očitati kršitev razpisne dokumentacije in določb ZJNVETPS.

V zvezi s soglasjem za pridobitev podatkov o nekaznovanosti, za katerega prvi vlagatelj zatrjuje, da ni mogoče razbrati podatka o osebi, ki ga je podpisala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ne konkretizira očitka v smislu, katero od soglasij naj ne bi bilo jasno podpisano in zakaj. Izbrani ponudnik je namreč predložil Soglasje (1), ki se nanaša na družbo izbranega ponudnika ter dve Soglasji (2) za zakonita zastopnika izbranega ponudnika. V vseh soglasjih je jasno naveden podpisnik z imenom in priimkom ter dodan podpis, zaradi česar ni jasno, zakaj prvi vlagatelj meni, da iz soglasja ni jasen podatek o osebi, ki ga je podpisala.

Kot to navaja naročnik v odločitvi o zahtevkih za revizijo in kar izhaja iz spisovne dokumentacije, pa je naročnik od pristojnega ministrstva na podlagi navedenih soglasij izbranega ponudnika pridobil podatke o nekaznovanosti izbranega ponudnika in njegovih zakonitih zastopnikov (potrdila ministrstva z dne 15. 3. 2011). Zato velja zaključiti, da so bila predložena soglasja ustrezna oziroma skladna z namenom, zaradi katerega jih je bilo potrebno predložiti v ponudbi. Prvi vlagatelj zato ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v tem delu.

V zvezi z revizijskimi očitki prvega vlagatelja, ki se nanašajo na pomanjkljivost predloženega referenčnega potrdila izbranega ponudnika (obrazec R1/A), v katerem ni navedena kontaktna oseba investitorja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.2 (Posebne zahteve za sklop A) navodila zahteval:

"Ponudnik mora predložiti najmanj eno referenco proizvajalca za izdelavo vrvi, vodnik tip 243-AL1/39-A20SA (ACSR/ACS 240/40). šteje se dobava za ponujen tip vodnika, ki je vgrajen v državah članicah ENTSO-E za DV 110 kV ali višjega napetostnega nivoja v dolžini najmanj 100 km v zadnjih petih letih (od vključno leta 2006 naprej). Ponujen vodnik mora ustrezati veljavnim standardom za vodnike in vsem zahtevam iz tehničnega dela razpisne dokumentacije, št. projekta: D772-A025/157, maša št. D772-6E/M01.

Reference morajo biti podane na obrazcu: Obrazec - R1/A "Potrdilo o referencah proizvajalca vrvi za vodnike" priložen."

Naročnik je torej izrecno zahteval, da morajo biti reference podane na obrazcu Obrazec R1/A, slednji pa je predvideval tudi navedbo kontaktne osebe investitorja. Vendar pa, ob upoštevanju dejstva, ki ga navaja naročnik in ki izhaja iz referenčnega potrdila izbranega ponudnika, da je bil investitor referenčnih poslov naročnik sam (Elektro-Slovenija, d.o.o.), je po oceni Državne revizijske komisije šlo za formalno nepopolnost ponudbe in v tem okviru za dejstvo oziroma podatek, ki ga je lahko preveril oziroma pridobil naročnik sam, saj naročnik razpolaga s celotno dokumentacijo referenčnega posla. Četudi torej referenčno potrdilo ne navaja kontaktne osebe investitorja, je naročnik lahko sam preveril, pri svojih službah ali pooblaščenih osebah, ali so bila dela opravljena, kot je zahteval in s tem zadostil namenu izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika, ki je v tem, da si naročnik pridobi ponudnika, ki je podoben posel v preteklosti že uspešno opravil, oziroma v konkretnem primeru, da je proizvajalec, čigar opremo ponuja izbrani ponudnik, že uspešno izvedel istovrstno dobavo. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu kot neutemeljene zavrača revizijske očitke prvega vlagatelja.

Državna revizijska komisija je, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu A: Dobava vodnikov, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, izdane dne 27. 6. 2011, pod št. /240/ML/16/11.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer pa je naročnik dlžan upoštevati odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik bo moral v konkretnem primeru v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v sklopu A: Dobava vodnikov, ponoviti postopek pregledovanja popolnosti ponudb in izbranemu ponudniku skladno z 82. členom ZJNVETPS omogočiti dopolnitev ponudbe v delih, kjer so bile ugotovljene formalne nepopolnosti. Po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika bo naročnik moral ravnati skladno s 45. členom ZJN-2 in sprejeti ustrezno odločitev skladno s 83. oziroma 84. členom ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu A: Dobava vodnikov, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJNVETPS, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 7.773,95 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (ki vključuje priglašene stroške za sestavo zahtevka za revizijo in pritožbe) v višini 1.200,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 244,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 9.237,95 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, medtem ko je pričetek paricijskega roka priznala od prejema tega sklepa in ne od odločitve o zahtevku za revizijo ter posledično priznala tudi obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega paricijskega roka. Naročnik namreč ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevkih za revizijo, s katero se odloči tudi o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 9.237,95 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 7.773,95 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 8.733,95 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 8.733,95 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 12. 9. 2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- Odvetniška pisarna LMR, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana
- Družinsko podjetje Kosič, d.o.o., Ruperče 13, Pernica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran