018-318/2011 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Prenova ledenice in logistike", na podlagi zahtevka za revizijo", ki ga vložila družba PAMIS, d.o.o., Murnova cesta 1, šmarje - Sap (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO, šlajmerjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 13.10.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 24.8.2011, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.7.2011, pod št. JN G 09/11, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, za javno naročilo "Prenova ledenice in logistike". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 7. 2011, pod št. objave JN7853/2011.

Naročnik je dne 19.8.2011 izdal Odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se naročilo odda ponudniku KOMIN gradnje, d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.8.2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija ponudbeno vrednost izbranega ponudnika iz razloga dvoma v njeno resničnost in poštenost, saj po vlagateljevih navedbah pretirano odstopa od ostalih ponudb.

Naročnik je dne 22.9.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je ugotovil, da zahtevek za revizijo z dne 24.8.2011 ne vsebuje očitanih kršitev ter dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. Ker pa je vlagatelj omenjene kršitve ter dejstva in dokaze navedel v pritožbi, ga naročnik ni pozval k dopolnitvi zahtevka, ampak je štel, da zahtevek za revizijo vsebuje vse zahtevane elemente. Naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za primer neobičajno nizke cene ponudbe izbranega ponudnika in dodaja, da v praksi ni neobičajno, da se ponudniki zaradi pridobivanja referenc spustijo pod ceno, ki velja na trgu za določen predmet. Naročnik v zvezi z vlagateljevimi očitki, da je bila ponudba oddana s strani podjetja Komin d.o.o., naročnik pa naj bi naročilo oddal podjetju Komin Gradnje d.o.o., ki sta različni podjetji, pojasnjuje, da je v zapisniku o odpiranju ponudb pomotoma prišlo do izpusta besede "Gradnje" pri zapisu naziva ponudnika, vendar je ponudnikov naziv (Komin Gradnje d.o.o.) v vseh ostalih dokumentih pravilno naveden. Glede vlagateljevih navedb, da družba izbranega ponudnika nima zaposlenih in zato ni sposobna izvesti predmetnega javnega naročila, pa naročnik navaja, da je slednje dejstvo ugotovil tudi naročnik sam in izbranega ponudnika pozval, naj glede na dejstvo, da v ponudbi nastopa brez podizvajalcev, pojasni oz. dokaže, da je tehnično in kadrovsko sposoben izvesti naročilo in kot dokaz navede podatek o številu zaposlenih in njihove kvalifikacije. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je izbrani ponudnik pojasnil, da ima zaposlenega enega delavca na delovnem mestu vodja projekta in da bo preostale delavce zaposlil za določen čas za izvedbo dela, oz. jih najel pri agencijah za posredovanje delovne sile, s katerimi že sodeluje. Skladno s prejetim pojasnilom, je naročnik označil prejeto ponudbo kot popolno. Naročnik v zvezi s tem še pojasnjuje, da ni postavil nobenega pogoja, na podlagi katerega bi od ponudnikov zahteval izpolnjevanje kadrovskih pogojev oziroma dokazovanje kadrovske sposobnosti za izvedbo naročila in zato ponudnikom po naročnikovem mnenju ne more prepovedati angažiranje delovne sile po sklenitvi pogodbe. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.9.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.9.2011, skladno s 1. odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24.8.2011, naročnikov sklep o zavrženju z dne 26.8.2011, vlagateljevo pritožbo z dne 1.9.2011. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom 4. odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru pri presoji predmetnega spora Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik ravnal napačno, ko je pri presojanju utemeljenosti oz. neutemeljenosti revizijskega zahtevka v predrevizijskem postopku upošteval tudi vlagateljevo navajanje dejstev in predlaganih dokazov v pritožbi, ki jo je vlagatelj vložil zoper prvotno naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka z dne 1.9.2011, iz razloga pomanjkanja procesnih predpostavk. Omenjeno odločitev je Državna revizijska komisija, s sklepom z dne 13.9.2011, razveljavila in naročniku naložila, da mora o revizijskem zahtevku meritorno odločiti, vendar v okviru meja revizijskega zahtevka. Meje revizijskega zahtevka ureja določba 38. člena ZPVPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Navedeno pomeni, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, na kar je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah (npr. v sklepih št. 018-008/2007, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-3/2009, 018-18/2010) tudi večkrat opozorila. Vlagateljeva navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi z dne 1.9.2011, ne morejo biti predmet obravnavanja predmetnega predrevizijskega in revizijskega postopka, saj jih je vlagatelj zatrjeval in navajal v postopku s pritožbo z namenom, da dokaže naročnikovo nezakonito postopanje v predrevizijskem postopku in ne v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala zgolj utemeljenost oz. neutemeljenost vlagateljevih navedb iz revizijskega zahtevka, ne pa tudi iz pritožbe.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku zgolj navaja, da dvomi v resničnost in poštenost vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi prevelikega odstopanja v končni ceni od ostalih ponudb. Upoštevaje navedeno trditveno podlago pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru naročniku očita, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, ker pretirano odstopa od ponudbene cene ostalih ponudnikov.

Neobičajno nizko ponudbo ureja določba 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki naročniku daje možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podrobne podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji. V primeru, da ob posvetovanju s ponudnikom in ob upoštevanju pridobljenih dokazil naročnik še vedno ocenjuje ponudbo za neobičajno nizko, lahko to izloči.

V zvezi z institutom neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2 je Državna revizijska komisija že večkrat (glej npr. določitve Državne revizijske komisije v zadevah (018-480/2006, 018-028/2007, 018-100/2007, 018-005/2008 itd.) zapisala, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje. Prav tako gre, tudi sledeč zgoraj že predstavljeni praksi Državne revizijske komisije, kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajne nizke ponudbe, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe, ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne. V takšno poslovno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj ne glede na pri tem uporabljeno argumentacijo, ni upravičen posegati.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno izločiti. Nasprotno - iz spisovne dokumentacije (odločitve o oddaji javnega naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo izmed popolnih ponudb.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotavlja, da gre v danem primeru za situacijo, ki je določbi 49. člena ZJN-2 ni mogoče podvreči (ker se ta, kot že pojasnjeno, nanaša zgolj na situacijo, ko želi naročnik ponudbo nekega ponudnika izločiti kot neobičajno nizko). Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je, kot že pojasnjeno, naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Takšne odločitve pa Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti.

Vlagateljevim revizijskim navedbam o tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot neobičajno nizko, upoštevajoč zgornje argumente, utemeljenosti ni mogoče priznati.

Ker vlagatelj povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, v obravnavanem primeru ni uveljavljal, jih Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni presojala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13.10.2011
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO, šlajmerjeva 6, Ljubljana,
- PAMIS, d.o.o., Murnova cesta 1, 1293 šmarje - Sap,
- KOMIN gradnje, d.o.o, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran