018-328/2011 Turizem Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Maji Bilbija, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Prenova nabrežij Ljubljanice - Grudnovo nabrežje", v zvezi s pritožbo ponudnika HIDROTEHNIK, vodnogospodarsko podjetje d.d., Slovenčeva 97, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika TURIZEM LJUBLJANA, Krekov trg 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 10. 10. 2011

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz naročnikovega sklepa z dne 22. 9. 2011.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5. 8. 2011 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN852/2011, objavil obvestilo o javnem naročilu "Prenova obrežij Ljubljanice - Grudnovo nabrežje".

Naročnik je dne 8. 9. 2011 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika RIMA d.o.o., Cesta 30. avgusta 4, Ljubljana Polje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 21. 9. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je s sklepom z dne 22. 9. 2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

Vlagatelj je dne 23. 9. 2011 vložil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da ga naročnik v pravnem pouku Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika ni poučil o tem, kakšne bodo posledice v primeru neplačila takse ob vložitvi zahtevka za revizijo, s čimer je opustil dolžnostno ravnanje, ki mu ga nalaga Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Poleg tega je bil pravni pouk naročnika napačen oziroma nejasen, zato vlagatelj pravilne takse sploh ni mogel plačati.

Naročnik je dne 28. 9. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku,

Po pregledu pritožbe in dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba utemeljena.

Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo takse iz 71. člena ZPVPJN ni plačal in posledično zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse.

Sporno pa ostaja vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse.

ZPVPJN v prvem odstavku 15. člena določa, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

V konkretnem primeru je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zato se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alineje prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa takso v višini enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za javno naročilo, vendar ne več kot 10.000,00 eurov, pri čemer ob upoštevanju tega pravila v posameznem primeru višino takse določi naročnik (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN).

Višina takse, ki jo mora plačati vlagatelj zahtevka za revizijo zaradi uveljavljanja pravnega varstva v postopku javnega naročanja, je del pravnega pouka, ki ga mora v skladu z 79. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) navesti naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila. Prvi odstavek 79. člena ZJN-2 namreč naročniku nalaga, da mora v odločitvi opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede konkretno višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva, saj bo le na takšen način lahko uveljavljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno velja še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da zahtevku za revizijo ni predloženo potrdilo o plačilu takse, oziroma da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija, ob vpogledu v Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 8. 9. 2011, ugotovila, da je naročnik navedel vrednost ponudbe izbranega ponudnika, v pouku o pravnem sredstvu pa zapisal, da mora vlagatelj ob vložitvi predrevizijskega zahtevka vplačati takso v višini 1 % od vrednosti javnega naročila.

Po oceni Državne revizijske komisije gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik pouk o pravnem sredstvu zapisal napačno, saj je v pravnem pouku navedel, da se taksa plača v višini 1 % od vrednosti javnega naročila. Tak pravni pouk ni skladen z določilom tretje alineje prvega dostavka 71. člena ZPVPJN, ki določa, da se taksa plača v višini 1 % od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe. Naročnik je kljub temu, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila vlagatelja seznanil z višino vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, po mnenju Državne revizijske komisije s povzemanjem pravila iz ZPVPJN, ki je bilo napačno povzeto, pri vlagatelju povzročil dvom o višini takse, ki bi jo moral plačati. Neplačilo takse in posledično nepredložitev potrdila o plačilu takse zahtevku za revizijo v takem primeru ne moreta iti v škodo vlagatelju.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah zavzela stališče, ki sicer velja za postopek pravnega varstva, da napačni pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne sme imeti škodljivih posledic za stranko. Navedeno stališče ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. V nasprotnem primeru bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Navedeno stališče je treba po mnenju Državne revizijske komisije uporabiti tudi za primere, ko naročnik v pravnem pouku opusti zakonske dolžnosti in ne navede jasnega oziroma pravilnega pravnega pouka.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da napačni pravni pouk naročnika, ki je pri vlagatelju povzročil nejasnost glede višine takse, ki bi jo moral plačati, in posledično neplačilo takse in predložitve potrdila o taksi zahtevku za revizijo ne more iti v škodo vlagatelju. Vlagatelj je bil namreč zaradi napačnega pravnega pouka prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva, saj ni bil seznanjen s točno določeno višino takse, ki bi jo moral plačati.

Vlagatelj v pritožbi tudi navaja, da naročnik ponudnike v pouku o pravnem sredstvu ni opozoril na pravne posledice nepravočasnega plačila takse oziroma nepredložitve potrdila o taksi vloženemu zahtevku za revizijo, kar sicer drži, vendar je treba ugotoviti, da naročnik tega ni bil dolžan storiti, saj mu ZJN-2 tega ne nalaga. Določba 105. a člena ZPP, na katero se sklicuje vlagatelj, pri ravnanjih naročnika, urejenih v ZJN-2, ne pride v poštev, saj se ZPP na podlagi 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, ne pa tudi v postopku oddaje javnega naročila, v okviru katerega je bila sprejeta odločitev o oddaji naročila iz 79. člena ZJN-2, ki je vsebovala podatek o taksi.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je pritožbi vlagatelja na podlagi 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz naročnikovega sklepa z dne 22. 9. 2011.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal napačnega pravnega pouka. Vlagatelju je bilo v konkretnem primeru zaradi napačnega pravnega pouka onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, saj vsebinski preizkus vloženega zahtevka za revizijo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ni bil dopusten. Glede na to, da vlagatelj takse ob vložitvi zahtevka ni plačal, saj mu točna višina le-te ni bila znana, Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj da vlagatelju pravilni pravni pouk in določi rok za plačilo takse in predložitev potrdila o njenem plačilu.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi uveljavlja tudi stroške, nastale s pritožbo. Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN, in ob uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP, odločila, da se odločitev o stroških pritožbe pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 10.10.2011


mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana
- TURIZEM LJUBLJANA, Krekov trg 10, Ljubljana
- RIMA d.o.o., Cesta 30. avgusta 4, Ljubljana Polje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran