018-297/2011 Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled in na podružnicah Ribno in Bohinjska Bela", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ISS FACILITY SERVICES, d.o.o., Tržaška cesta 37a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika OSNOVNA šOLA PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED, Seliška 3, Bled (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10. 10. 2011

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija za javno naročilo "Čiščenje prostorov v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled in na podružnicah Ribno in Bohinjska Bela" v delu, ki se nanaša na razpisni pogoj za ugotavljanje finančne sposobnosti, ki se glasi: "Ponudnik je v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) posloval s čistim dobičkom."

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.500,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o javnem naročilu "Čiščenje prostorov v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled in na podružnicah Ribno in Bohinjska Bela" objavil na portalu javnih naročil dne 20.7.2011 pod št. objave JN8159/2011 in popravek Obvestila dne 25.7.2011 pod št. objave JN8365/2011.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26.8.2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija vsebino razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je pogoj v razpisni dokumentaciji, da je moral ponudnik v zadnjih treh letih (2008, 2009, 2010) poslovati s čistim dobičkom, diskriminatoren ter nepovezan in nesorazmeren s predmetom javnega naročila. Vlagatelj navaja, da izpolnjevanje spornega pogoja ne predstavlja dokazila o poslovni ali finančni stabilnosti ponudnika niti o sposobnosti oziroma primernosti izvedbe predmeta javnega naročila. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik v odgovoru na vprašanje o razumevanju spornega pogoja pojasnil, da želi podatke o poslovanju ponudnika in da "ni vseeno, če je imel ponudnik v enem letu malo izgubo, v naslednjem pa velik dobiček", ter da zahteva, da imajo ponudniki v zadnjih treh letih v vsakem letu pozitivno stanje pri poslovanju. Naročnik pa ni pojasnil, kako je pogoj povezan in sorazmeren s predmetom naročila, niti kako bo ravnal v primeru partnerskih ponudb, kjer bi nastopali partnerji z dobičkom in izgubo v istem letu. Tudi odgovor naročnika, da mora imeti izvajalec v zadnjih 36 mesecih vsaj tri reference za izvedene posle, pri čemer za naročnika ni pomembno, koliko časa so se izvajali ti posli (lahko tudi 1 teden), pa čeprav oddaja razpisana dela za obdobje treh let, v povezavi s spornim pogojem kaže na to, da naročniku ni bistvena stalnost ali kvaliteta ponudnika. Vlagatelj še navaja, da glede na naročnikovo zahtevo pogoja ne morejo izpolniti niti ponudniki, ki so bili ustanovljeni šele leta 2009, saj ti niso mogli imeti dobička v letu 2008. Vlagatelj zato zahteva razveljavitev besedila spornega pogoja in podaljšanje roka za oddajo ponudb, podredno pa razveljavitev razpisne dokumentacije v celoti in ponovitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 8.9.2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve je navedel, da je v skladu s točko c) drugega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) postavil pogoj, da ponudniki podajo izjavo, da so v zadnjih treh letih poslovali pozitivno, saj želi izbrati izvajalca storitev, ki bi bil poslovno stabilen in bi v času izvedbe javnega naročila v triletnem obdobju zagotavljal nepretrgano delovanje. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da zaradi tega izvajanje čiščenja ne bo boljše oziroma ob izgubi slabše, vendar pa lahko ponudnik, ki ni poslovno stabilen in njegova dejavnost niha, hitro pristane med subjekti, ki "zapirajo vrata". Triletno poslovanje z dobičkom je vsaj delno zagotovilo, da bo izbrani izvajalec storitev opravljal vsa tri leta. Naročnik je tudi odgovoren delavcem, da jim bo izbrani ponudnik zagotavljal enake pravice, kot jih imajo sedaj po sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, in če novi delodajalec zaradi negativnega finančnega stanja ne bo zagotavljal enakih pravic, kot so pravočasne plače, prispevki itd., bodo delavci, ki prehajajo k izvajalcu, to zahtevali od naročnika. Zato je tudi socialna varnost šestih delavcev narekovala previdnost naročnika, da s pridobitvijo podatkov o dosedanjem poslovanju poskuša zagotoviti novega, poslovno stabilnega delodajalca, ki bo zagotavljal enake pravice iz dela med trajanjem pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 9.9.2011 posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, ki jo je po pozivu Državne revizijske komisije, v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, pravočasno dopolnil.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 14.9.2011 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in navedel, da je naročnik pri sklicevanju na 44. člen ZJN-2 namenoma izpustil tudi besedilo zakonske določbe, da mora naročnik, v kolikor postavi pogoj po izpisu prometa za zadnja tri poslovna leta, pri tem upoštevati tudi datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo. Prav tako naročnik pri določitvi pogoja ni upošteval določila četrtega odstavka istega člena, ki omogoča nastop več gospodarskih subjektov skupaj, saj pogoj onemogoča skupen nastop gospodarskih subjektov, izmed katerih je imel eden negativno poslovno stanje v enem izmed zadnjih treh let, ne glede na morebitno dejstvo, da je konzorcijski partner zelo stabilen in uspešen. Posledično vlagatelj tudi v primeru skupnega nastopa ne more oddati popolne ponudbe. Vlagatelj nadalje navaja, da zgolj na podlagi poslovanja s čistim dobičkom, kot to zatrjuje naročnik, ni mogoče napovedati usode gospodarskega subjekta.
V zvezi z delavci vlagatelj pojasnjuje, da je del razpisne dokumentacije tudi pogodba o prevzemu poimensko določenih delavcev za izvajanje storitev čiščenja, kar pomeni, da se mora ponudnik za oddajo popolne ponudbe strinjati s prevzemom predvidenih delavcev. V kolikor jim izvajalec ne bo zagotavljal enakih pravic, bodo delavci lahko te pravice na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi, katere bo z njimi na podlagi določb razpisne dokumentacije dolžan skleniti izbrani ponudnik, terjali preko sodišča od izvajalca in ne od naročnika. Prav tako naročnik nikjer v pogodbi o prevzemu delavcev, ki je del razpisne dokumentacije, ni predvidel situacije stečaja izvajalca storitve niti mehanizmov za zaščito prevzetih delavcev v takih primerih in je zato prepričan, da je sklicevanje na socialno varnost delavcev zgolj nemoralen poskus utemeljevanja neupravičenega diskriminiranja ponudnikov.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik s postavitvijo pogoja, da je ponudnik v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) posloval s čistim dobičkom, ravnal v skladu s pravili ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je sporni pogoj nesorazmeren in nepovezan s predmetom javnega naročila ter diskriminatoren.

Naročnik je v točki 3.3. (Ekonomska in finančna sposobnost) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim zahteval pogoj, da je ponudnik v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) posloval s čistim dobičkom. Kot dokazilo je moral ponudnik podpisati izjavo o izpolnjevanju pogojev za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti - obrazec 6.8. (stran 18 razpisne dokumentacije).

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v zvezi s spornim pogojem prejel naslednje vprašanje enega od potencialnih ponudnikov: "[â??]V zvezi s pogojem "Ponudnik je v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) posloval s čistim dobičkom" vas prosimo za naslednje dodatno pojasnilo:
- kako naj razumemo navedeni pogoj - ali poslovanje z dobičkom v vsakem od teh let ali poslovanje z dobičkom sumarno v vseh treh letih (torej npr. v letu 2008 ena enota izgube, v letu 2009 2 enoti dobička, v letu 2010 1 enota dobička, skupaj torej sumarno 2 enoti dobička"
- če je odgovor v vsakem od teh let nas zanima, kako je pogoj povezan s predmetom javnega naročila (naročnik v tem primeru zatrjuje, da ponudnik, ki je imel v letu 2008 npr. 5000 EUR izgube, v letih 2009 in 2010 pa npr. po 100.000 EUR dobička, ni sposoben realizirati posla)"
- če je odgovor v vsakem od teh let nas zanima, kako naj ravnamo v primeru partnerskih ponudb - npr. en partner je imel izgubo, drugi pa dobiček.[â??]"

Naročnik je v zvezi z zgornjim vprašanjem dne 19.8.2011 objavil odgovor: "[â??]Naročnik želi podatke o poslovanju ponudnika. Ni vseeno, če je ponudnik imel v enem letu 5000 eurov izgube, v drugem pa 100000 dobička. Naročnik zahteva, da imajo ponudniki v zadnjih treh letih (v vsakem letu) pozitivno stanje pri poslovanju."

Skladno s 44. členom ZJN-2 (ekonomska in finančna sposobnost) lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena, pri čemer mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona. Drugi odstavek 44. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta od njega zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

Naročnik mora pri postavljanju pogojev upoštevati določbe ZJN-2, zlasti načelo sorazmernosti, kar izhaja že iz določbe prvega odstavka 44. člena ZJN-2. Načelo sorazmernosti določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročanja.

Kot gre razumeti iz naročnikovih navedb, želi naročnik s postavitvijo spornega pogoja zagotoviti, da bo za izvajanje predmetnega javnega naročila dobil poslovno stabilnega izvajalca. Po mnenju naročnika je preteklo triletno kontinuirano poslovanje ponudnika s čistim dobičkom delno zagotovilo za to, da bo izbrani ponudnik storitev čiščenja opravljal v celotnem triletnem obdobju, za kolikor se razpisuje.

Državna revizijska komisija razume naročnika, da želi pridobiti poslovno stabilnega izvajalca, k čemur naj bi pripomogel tudi obravnavani pogoj, vendar istočasno ugotavlja, da pogoj čistega dobička v preteklih treh letih ni sorazmeren s predmetom javnega naročila.

Kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, je naročnik z obravnavanim pogojem v sodelovanje za predmetno javno naročilo vključil le tiste gospodarske subjekte, ki so v letih 2008, 2009 in 2010 poslovali s čistim dobičkom in istočasno izključil vse gospodarske subjekte, ki so npr. v letu 2008 poslovali s čisto izgubo, v letih 2009 in 2010 pa leto zaključili s čistim dobičkom. To pomeni, da je naročnik iz sodelovanja v predmetnem javnem naročilu izključil vse tiste gospodarske subjekte, ki so npr. kljub enoletni izgubi v naslednjih dveh letih poslovali z dobičkom, ki je bil lahko tudi nekajkrat višji od tistega, ki so ga izkazali gospodarski subjekti, ki so poslovali v vseh treh letih s čistim dobičkom. Naročnik se sicer sklicuje na dejstvo, da nihanje v dejavnosti, ki naj bi se izrazilo skozi dobiček oziroma izgubo gospodarskega subjekta v posameznih letih, vpliva na njegovo stabilnost in obstoj na trgu v prihodnosti, vendar je glede na naveden primer treba ugotoviti, da se "nihanje dejavnosti" lahko odrazi v pozitivnem poslovanju gospodarskega subjekta. Pri takem gospodarskem subjektu je zato (vsaj enako kot pri tistem, ki ves čas posluje s čistim dobičkom) mogoče predpostavljati, da bo z uspešnim poslovanjem nadaljeval tudi v prihodnosti.

Vendar pa je ob tem potrebno opozoriti še na dejstvo, da preteklo poslovanje gospodarskega subjekta ni zagotovilo za njegovo ekonomsko in/ali finančno stabilnost oziroma usposobljenost v prihodnosti, česar se očitno zaveda tudi naročnik, ki je sam potrdil, da mu postavljeni pogoj daje le "delno zagotovilo" za to, da bo izbral ekonomsko usposobljenega ponudnika za predmetno javno naročilo. Kot je Državna revizijska komisija že odločila v podobnih primerih (npr. odločitev 018-10/03-23-223), pogoj, da je ponudnik v določenem obdobju (v konkretnem primeru v letu 2008, 2009 in 2010), ki je odmaknjeno od trenutka ugotavljanja usposobljenosti in sposobnosti (le-ta se ugotavlja v času oddaje ponudbe) posloval s čistim dobičkom, po mnenju Državne revizijske komisije ni neposredno povezan z izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija opozarja, da iz podatkov, ki kažejo poslovne rezultate, ki so odraz stanja in okoliščin v obdobju treh let pred trenutkom ocenjevanja ponudb ali priznavanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov, ne morejo biti zagotovilo o tem, ali je ponudnik ekonomsko in finančno sposoben izvesti predmetno javno naročilo. Poleg tega je naročnik sporni pogoj določil zato, da bi tudi na podlagi ne/izpolnjevanja tega pogoja odločal o popolnosti ponudb in posledično o izbiri najugodnejšega ponudnika za obdobje naslednjih treh let. Poslovni rezultati gospodarskih subjektov se v časovnem razmaku, ki ga določata izpolnitev citiranega pogoja in izvršitev javnega naročila, lahko bistveno spremenijo, zato navedeni podatek o čistem dobičku za leta 2008, 2009 in 2010 po mnenju Državne revizijske komisije ne more biti relevanten za preverjanje o priznanju sposobnosti in usposobljenosti ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila v naslednjem triletnem obdobju. Državna revizijska komisija meni, da poslovanje s čistim dobičkom v letih 2008, 2009 in 2010 ni ključni pokazatelj ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika tudi za prihodnje triletno obdobje, kakor zatrjuje naročnik.

Iz navedenih razlogov naročnikovim navedbam, da mu le ponudnik, ki je v vsakem letu v zadnjih treh letih posloval s čistim dobičkom, zagotavlja, da je ekonomsko in finančno sposoben izvesti predmetno javno naročilo, ni mogoče slediti.

Kot neutemeljene Državna revizijska komisija ocenjuje tudi naročnikove navedbe, skladno s katerimi naj bi sporni pogoj postavil zaradi socialne varnosti delavcev, ki jih bo za obdobje izvajanja predmetnega javnega naročila od naročnika prevzel izbrani ponudnik. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je odgovoren delavcem, da bo izbrani ponudnik zagotavljal delavcem enake pravice, kot jih imajo sedaj po sklenjenih pogodbah o zaposlitvi z naročnikom, in če novi delodajalec zaradi negativnega finančnega stanja ne bo zagotavljal enakih pravic (pravočasnih plač, prispevkov itd.), bodo delavci to zahtevali od naročnika.

Poslovanje s čistim dobičkom v preteklih letih ni zagotovilo, da bo gospodarski subjekt tudi v prihodnosti zmožen poravnavati svoje obveznosti, med drugim tudi tiste, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje, zato je tak pogoj glede na namen, ki ga zasleduje, nesorazmeren. Postavitev spornega pogoja ne upraviči niti naročnikovo sklicevanje na to, da bodo delavci, v kolikor jim izbrani ponudnik kot novi delodajalec ne bo zagotavljal enakih pravic iz delovnega razmerja, kot jim jih je zagotavljal naročnik, to zahtevali od naročnika, saj to ne drži.

Vlagatelj upravičeno izpostavlja, da je naročnik že drugje v razpisni dokumentaciji določil, da bo izbrani ponudnik na podlagi posebne pogodbe, ki jo bo sklenil, če bo izbran, prevzel delavce (6,5 čistilce in 2 gospodinjca na Podružnični šoli Bohinjska Bela in Ribno) in z njimi sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas, to je za čas do poteka pogodbe o izvedbi javnega naročila, pri čemer bo izbrani ponudnik "[â??]dolžan delavcem zagotoviti enake pravice, obveznosti in odgovornosti (enaka minimalna plača) kot izhajajo iz delovnopravne zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja" (stran 3/51 razpisne dokumentacije). Obveznost izbranega ponudnika zagotoviti pravice delavcem, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje, bo tako obstajala na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih bo izbrani ponudnik dolžan skleniti s prevzetimi delavci na podlagi sklenjene Pogodbe o prevzemu poimensko določenih delavcev za opravljanje storitev čiščenje, ta pa je sestavni del pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo bo izbrani ponudnik sklenil z naročnikom (2. člen vzorca pogodbe, stran 21/51 razpisne dokumentacije). V kolikor izbrani ponudnik prevzetim delavcem pravic, ki jim bodo šle po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, ne bo zagotavljal, bo za to odgovoren izključno izbrani ponudnik kot delodajalec in ne naročnik.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s postavitvijo pogoja, da mora ponudnik v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) poslovati s čistim dobičkom, ravnal v nasprotju s 44. členom ZJN-2, saj pri določanju obravnavanega pogoja ni upošteval zahteve, da morajo biti pogoji za priznanje sposobnosti v povezavi in sorazmerni s predmetom javnega naročila. Po mnenju Državne revizijske komisije spornega pogoja ni mogoče obravnavati kot pogoj, ki je neposredno povezan s predmetom javnega naročila in ki bi objektivno dokazoval finančno in ekonomsko (ne)sposobnost ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila, saj dejstvo, da je gospodarski subjekt doslej posloval z dobičkom, še ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnosti. Naročnik pa s svojimi argumenti ni uspel dokazati, da je postavitev spornega pogoja, ki onemogoča udeležbo ponudnikom, ki s čistim dobičkom niso poslovali v letih 2008, 2009 in 2010, objektivno opravičljiva oziroma sorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnik je tako s svojim ravnanjem kršil tudi načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2 in posledično še načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Glede vlagateljevih navedb, da naročnik v svojem odgovoru na zastavljeno vprašanje ni pojasnil, kako bo ravnal v primeru partnerskih ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpolnjevanje spornega finančnega pogoja v primeru skupne ponudbe določil že v razpisni dokumentaciji. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.5. (Vrste ponudb) zapisal, da se pri skupni ponudbi izpolnjevanje pogojev za osnovno sposobnost ponudnika iz 42. člena ZJN-2 in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti iz 43. člena ZJN-2 (poklicna sposobnost) ugotavlja za vsakega od partnerjev posebej, medtem ko se ostali pogoji za priznanje sposobnosti ugotavljajo za vse partnerje skupaj (stran 10/51 razpisne dokumentacije). Navedeno pomeni, da je naročnik (kot mu to nalaga 4. odstavek 44. člena ZJN-2) dopustil, da se lahko gospodarski subjekt, ki nastopa v skupni ponudbi, glede izpolnjevanja ekonomske in finančne sposobnosti sklicuje na sposobnosti sodelujočih v skupini.

Čeprav to neposredno ne zadeva vlagatelja, saj ne gre za gospodarsko družbo, ki bi nastala po letu 2008, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je s spornim pogojem iz sodelovanja pri predmetnem javnem naročilu neupravičeno izključil tudi vse tiste gospodarske subjekte, ki so s poslovanjem pričeli po letu 2008, čeprav mu zakon nalaga, da mora v primeru, ko od ponudnikov zahteva različne oblike izpisov prometa, pri tem upoštevati datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo (točka c) drugega odstavka 44. člena ZJN-2).

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila razpisni pogoj za ugotavljanje finančne sposobnosti, da je ponudnik v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010) posloval s čistim dobičkom.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral razpisno dokumentacijo v razveljavljenem delu ustrezno spremeniti, pri čemer naj upošteva ugotovitve iz tega sklepa. Spremembe razpisne dokumentacije bo moral naročnik objaviti skladno z ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 1.500,00 EUR za plačano takso in stroške poštnine in administrativne stroške v višini 2 % takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), pri čemer mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (peti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potrebne stroške priznala strošek takse v višini 1.500,00 EUR.

Ostalih priglašenih stroškov vlagatelja Državna revizijska komisija ni priznala, saj vlagatelj za zahtevane stroške v zvezi s poštnimi in administrativnimi storitvami ni predložil nobenih dokazov, ki bi te stroške utemeljevali kot potrebne, čeprav bi bil to na podlagi 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), ki se v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, dolžan storiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 10.10.2011


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- ISS FACILITY SERVICES, d.o.o., Tržaška cesta 37a, Maribor
- OSNOVNA šOLA PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED, Seliška 3, Bled
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana

Natisni stran