018-323/2011 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje tehničnih pregledov, registracije vozil in plačila nadomestil za uporabo cest in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dumida, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42/a, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 7. 10. 2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Obvestila o oddaji javnega naročila" št. 402-8/2011-LV-164/11-067 z dne 30. 8. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.667,83 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora vsebovati:
- navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
- navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
- opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
- opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in
- opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev:

Naročnik je v zvezi z razpisanim predmetom (objava 24. 6. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6999/2011, in 29. 6. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 122-202429) z "Obvestilom o oddaji javnega naročila" št. 402-8/2011-LV-164/11-067 z dne 30. 8. 2011 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika AMZS, d. d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 9. 2011 in predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 9. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) v povezavi z 78. členom ZJN-2 in prvi odstavek 41. člena ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati na predložitev manjkajočih dokazil glede sposobnosti podizvajalcev, saj gre za odpravljive formalne pomanjkljivosti v ponudbi. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je ponudba izbranega ponudnika, kljub dvakratnemu pozivu na dopolnitev, nepopolna (manjka cenik za plačilo nadomestil za uporabo cest, manjkajo dokazila za izkazovanje sposobnosti nekaterih podizvajalcev ali pa so ta nepopolno ali nejasno izpolnjena), naročnik pa je kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, ker je izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe, vlagatelju pa ne, in je njegovo formalno nepopolno ponudbo izločil.

Naročnik je s sklepom št. 402-8/2011-LV-164/11-086 z dne 23. 9. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi niso takšne narave, da bi lahko govorili o istovrstnih pomanjkljivostih, saj je izbrani ponudnik predložil zahtevane izjave, vlagatelj pa ne. Naročnik nadaljuje, da je izbranega ponudnika pozval na pojasnila predloženih izjav, iz vlagateljeve ponudbe pa ni bilo (niti deloma) razvidno, da izpolnjuje naročnikove zahteve. Kljub temu da naročnik meni, da za obravnavo revizijskih navedb glede ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj nima aktivne legitimacije (14. člen ZPVPJN), je pojasnil, da so podatki iz cenika za plačilo nadomestil za uporabo cest po posameznih vrstah vozil javni podatki, objavljeni v Uredbi o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 100/2008; v nadaljevanju: Uredba), zato jih je skladno z 78. členom ZJN-2 sam preveril, zaradi netočne firme podizvajalcev je štel, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, prokurist pa ni zakoniti zastopnik.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 402-8/2011-LV-164/11-087 z dne 23. 9. 2011 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila glede vlagateljeve ponudbe zapisal:
"V ponudbi ni priloženih zahtevanih izjav številka 1, 2, 3 in 5 za nominirane podizvajalce iz priložene izjave št. 4, kot je zahtevano v točki II.4.1. razpisne dokumentacije. Skladno z 42/7 členom ZJN-2 mora vsak nominirani podizvajalec izpolnjevati pogoje iz 42/4 člena ZJN-2."

V sedmem odstavku 42. člena ZJN-2, na katerega se sklicuje naročnik, je določeno, da kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila.

V četrtem odstavku 42. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik "iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če:
- je v stečajnem postopku;
- je bil njegov član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali delničar z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja;
- na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika;
- na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika".

Iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 je razvidno, da določa štiri pogoje oziroma sklope pogojev, ki onemogočajo uspešno sodelovanje v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama kot temeljno sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno in jo zato izločil, ne da bi pred tem vlagatelja pozval na odpravo pomanjkljivosti v ponudbi.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestil o naročilu, točka II.5.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 8 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj predložil ponudbo s ponudbeno vrednostjo 462.752 eurov z DDV, izbrani ponudnik pa 466.560,80 eurov z DDV.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v primeru, da bi naročnik vlagateljevo ponudbo upošteval kot popolno, bi bila glede na merilo cenejša od ponudbe izbranega ponudnika in torej ugodnejša. Vlagatelju za izboljšanje svojega položaja torej ni treba uveljavljati, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Zato Državna revizijska komisija ni odločala o tem, ali je naročnik upravičeno spoznal ponudbo izbranega ponudnika za popolno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo (str. 6-8), pri čemer je ugotovila, da je naročnik med drugim določil:

"II.4. Pogoji za sodelovanje

II.4.1. Dokazovanje osnovne sposobnosti za sodelovanje (42. člen ZJN-2)
Naročnik bo izločil ponudnika iz nadaljnjega postopka izbire, če ugotovi, da ponudnik in njegovi podizvajalci ne izpolnjujejo osnovnih sposobnosti iz 42. člena ZJN-2.
Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, morajo pogoje, iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, izpolnjevati tudi podizvajalci, ki sodelujejo pri izvedbi javnega naročila.
Kot ustrezen dokaz morajo ponudniki priložiti izpolnjene, podpisane in žigosane izjave za pravno osebo in vse zakonite zastopnike ponudnika iz poglavja VIII. Enaki dokazi morajo biti predloženi za podizvajalce.

II.4.2. Dokaz, ki izkazuje sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2)
Ponudnik mora v izjavi iz VIII.2. točke navesti številko vpisa v sodni ali drug register.

II.4.3. Dokazovanje ekonomske in finančne sposobnosti (44. člen ZJN-2)
a) čisti prihodki od prodaje ponudnika v zadnjem poslovnem letu, morajo biti izkazani in objavljeni v uradnih evidencah, najmanj v višini 450.000 EUR,
b) potrdilo o poslovanju na vseh odprtih transakcijskih računih ponudnika,
c) izjavo, da je pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti (šesti odstavek 44. člena ZJN-2),
Potrdila iz točke a), b) in c) mora ponudnik predložiti, če jih naročnik zahteva v času ocenjevanja ponudb. V sami ponudbi ponudnik izpolni le ustrezne izjave.
Če se ponudnik sklicuje na finančne kapacitete drugih gospodarskih subjektov, mora priložiti njihovo pisno izjavo, da so mu pripravljeni financirati ali sofinancirati izvedbo javnega naročila, ne glede na to, da ne sodelujejo v postopku in/ali izvedbi pogodbe, sklenjene na podlagi tega javnega naročila.
II.4.4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)
a) lokacije izvajanja tehničnih pregledov: ponudnik navede lokacije (naslov), oddaljenost v kilometrih in navedbo vozil, za katere se lahko izvajajo tehnični pregledi.
b) seznam vseh podizvajalcev, s katerimi ponudnik namerava izvesti predmetno javno naročilo. Ponudnik mora za podizvajalce navesti, kateri del javnega naročila bodo izvedli in kolikšen delež javnega naročila v odstotku ali absolutni vrednosti bodo izvedli.

[â??]

II.4.6. Dodatni podatki o ponudniku in podizvajalcu
a) Ponudnik in morebitni podizvajalec mora, v postopku javnega naročanja ali pri izvajanju javnega naročila, na poziv naročnika v roku osmih dneh od prejema poziva, naročniku posredovati:
- podatke o tem ali je bil njegov član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali delničar z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja,
- podatke o svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;
- podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.
b) Ponudnik, ki bo izbran za izvedbo javnega naročila mora, v petih dneh po spremembi, predložiti vsako spremembo podatkov podizvajalcev, oziroma dopolnitev, ki bi nastala v času veljavnosti pridobljene usposobljenosti oz. do dokončanja del po sklenjeni pogodbi in sicer:.
- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,
- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
Podizvajalec pa mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom) v petih dneh od sklenitve te pogodbe."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v poglavje VIII Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in sposobnosti (str. 31-38 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik pripravil obrazce z izjavami (označenimi s številkami 1, 2, 3, 4, 4.1 in 5), ki jih je bilo treba izpolniti s posameznimi podatki in potrditi (podpis in žig).

V izjavah št. 1 (Sprejemanje vsebine razpisne dokumentacije), 2 (Izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje osnovne sposobnosti), 3 (Ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti za izvedbo predmeta javnega naročila) in 5 (Pooblastilo naročniku za pridobitev podatkov iz kazenske evidence) je zapisano tudi besedilo: "Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora izjavo izpolniti tudi vsak nominirani podizvajalec."

Izjava št. 4 (Ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti) je sestavljena iz dveh tabel. V prvi tabeli je naročnik navedel svoje lokacije (drugi stolpec), ponudniki pa so morali med drugim vpisati podatek, kdo je "Izvajalec tehničnih pregledov (izvajalec, naslov)" (tretji stolpec). V drugo tabelo (Seznam podizvajalcev), ki jo sestavlja devet vrstic za vpis podatkov, se glede na naročnikovo zahtevo "vpišejo [â??] vsi podizvajalci, ki bodo sodelovali".

Izjava št. 4.1 (Podatki o podizvajalcu), ki jo morajo potrditi (podpis in žig) podizvajalci, je sestavljena iz:
- večjega števila razdelkov, v katere je treba vpisati zahtevane podatke (naziv, sedež, zakoniti zastopnik podizvajalca, matična številka podizvajalca ali EMšO za fizične osebe, številka transakcijskega računa, banka, kontaktna oseba, telefon, telefaks, e-naslov kontaktne osebe, vrsta del/storitve podizvajalca, količina (obseg) del/storitev, vrednost del/storitev brez DDV, % ponudbene vrednosti brez DDV ter kraj in rok izvedbe del/storitev),
- izjave, da "nam je ponudnik, pravočasno in pravilno poravnal vse svoje zapadle poslovne obveznosti" in
- soglasja o neposredni poravnavi terjatve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot rok za predložitev ponudb določil 3. 8. 2011, do 14. ure (točka IV.3.4 obvestila o naročilu; točka 1.4. Povabila k oddaji ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjeno in potrjeno (podpis in žig) izjavo št. 4. V drugo tabelo izjave št. 4 (Seznam podizvajalcev) je vlagatelj vpisal devet podizvajalcev in za vsakega izmed njih je predložil izpolnjeno (razen v delu, kjer se navede % ponudbene vrednosti brez DDV) in potrjeno (podpis in žig podizvajalcev) izjavo št. 4.1 (Državna revizijska komisija se ne spušča v ugotavljanje, kdo je vpisal posamezne podatke, ker tega naročnik ne izpostavlja kot sporno). Vlagatelj je predložil tudi izpolnjeno (razen v delu, kjer se navede % ponudbene vrednosti brez DDV) in potrjeno (podpis in žig podizvajalcev) izjavo št. 4.1 za družbo, ki je ni navedel v drugi tabeli izjave št. 4 (Seznam podizvajalcev), vendar pa jo navedel kot izvajalca tehničnih pregledov pod zaporedno številko 12 v prvi tabeli v izjavi št. 4 (Ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj kot podizvajalca v drugi tabeli izjave št. 4 (Seznam podizvajalcev) vpisal tudi dva gospodarskega subjekta, za katera v prvi tabeli v izjavi št. 4 (Ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti) sicer ni navedeno, za katero "lokacijo naročnika" bosta "izvajalec tehničnih pregledov (izvajalec, naslov)". Iz vsega navedenega je razvidno, da je vlagatelj priglasil konkretne gospodarske subjekte kot podizvajalce in da je zanje, kot sicer tudi za tisti gospodarski subjekt, ki ga ni (očitno zaradi pomanjkanja vrstic v drugi tabeli izjave št. 4 (Seznam podizvajalcev): op. Državne revizijske komisije) vpisal v drugo tabelo izjave št. 4 (Seznam podizvajalcev), predložil izjavo št. 4.1 (Podatki o podizvajalcu), vendar pa ne tudi izjav št. 1, 2, 3 in 5. Iz predloženih izjav št. 4.1 (Podatki o podizvajalcu) je sicer mogoče za vsakega izmed podizvajalcev ugotoviti podatke, s katerim se podizvajalce lahko identificira.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da argumenti, s katerimi naročnik v odločitvi o oddaji naročila utemeljuje izločitev vlagateljeve ponudbe, niso povsem usklajeni z vsebino razpisne dokumentacije glede na ZJN-2. Naročnik je namreč v izjave št. 1, 2, 3 in 5 vključil izjave o več različnih dejstvih oziroma stanjih, ki jih je določil kot pogoj ne le osnovne sposobnosti (42. člen ZJN-2; točka II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 6-7 razpisne dokumentacije), temveč tudi kot npr. sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2; točka II.4.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 7 razpisne dokumentacije) ali ekonomske in finančne sposobnosti (44. člen ZJN-2; točka II.4.3. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 7 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija dodaja, da se npr. izjava iz 3. točke v izjavi št. 2 (da nismo na seznamu poslovnih subjektov Komisije za preprečevanje korupcije, s katerimi na podlagi določb zakona o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih) niti ne nanaša na stanje, ki ga določa ZJN-2, temveč gre za stanje, ki ga določa, kot to navaja naročnik, "zakon o preprečevanju korupcije" (v tem delu se Državna revizijska komisija ne spušča v ugotavljanje, ali se naročnik sklicuje na nekdanji Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/2004 s spr.) ali na sedanji Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010 s spr.)). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se naročnik v tretjem odstavku točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) sklicuje na izjave iz poglavja VIII razpisne dokumentacije (kar bi pomenilo, da na vse izjave iz tega poglavja, tj. izjave št. 1-5), zato nadaljnja poved v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, kaj mora izpolnjevati vsak nominirani podizvajalec, če bi jo bilo treba razumeti v smislu, da z njo naročnik pojasnjuje pomen zahtevanih dokazil, zožuje obseg dejstev in stanj, katerih dokazovanje zahteva naročnik. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija izhajala le iz naročnikove ugotovitve, da v vlagateljevi ponudbi manjkajo zahtevane izjave št. 1, 2, 3 in 5 za podizvajalce, kar vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi priznava.

Ker je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno, odsotnost spornih dokazil glede na 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da je ponudba nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ker se sporna dokazila nanašajo na dokazovanje pogojev in je vsaj glede nekaterih pogojev za ugotavljanje njihovega izpolnjevanja potrebna tudi izjava oziroma soglasje gospodarskega subjekta (gl. šesti odstavek 41. člena ZJN-2), vsaj nekaterih pomanjkljivosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot nebistvenih. Predložitev teh dokazil tudi za priglašene podizvajalce je naročnik sicer izrecno zahteval v izjavah št. 1, 2, 3 in 5, pa tudi iz točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) izhaja, da morajo biti v ponudbi predložena tudi dokazila, s katerimi podizvajalci izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je pri pregledu odstopljene dokumentacije ugotovila, da je naročnik z izbranim ponudnikom komuniciral po elektronski pošti (elektronski sporočili z dne 5. 8. 2011 in 12. 8. 2011) in telefonu (zabeležka o telefonskem pogovoru z dne 16. 8. 2011). Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika vsaj v enem primeru pomanjkljivosti ponudbe pozval na dopolnitev ponudbe in ne le na njeno pojasnilo (kot je mogoče razumeti naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, str. 5). Naročnik je namreč 5. 8. 2011 izbranega ponudnika pozval, naj za podizvajalca Interservice, d. o. o., Ljubljana "dopolni[te] [â??] izjavo št. 5 za pooblaščeno osebo g. Bâ?? Mâ?? [â??]". Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik za podizvajalca Interservice, d. o. o., Ljubljana v ponudbo predložil izjavo št. 5 le za M. K. in ne tudi za B. M. Glede na podatke iz elektronskega poslovnega registra (ePRS - http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=186638) ima družba Interservice, d. o. o., Ljubljana kot osebi, pooblaščeni za zastopanje, določena M. K. kot prokurista (pooblaščen od 23. 9. 1998) in B. M. kot direktorja (pooblaščen od 22. 11. 1993). Ker je direktor zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo (gl. prvi odstavek 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1) v povezavi s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1), družba Interservice, d. o. o., Ljubljana pa je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, bi glede na tretji odstavek točke II.4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) izbrani ponudnik moral v ponudbo predložiti izjavo št. 5 za B. M. Izbrani ponudnik je izjavo št. 5 za B. M. predložil šele kot prilogo dopisu z dne 10. 8. 2011 (poimenovanem "Odprava formalne nepopolnosti ponudbe"), v katerem se sklicuje na tisto, kar je naročnik navedel v "emailu dne 05.08.2011". To pa jasno pokaže, da je izjavo št. 5 za B. M. izbrani ponudnik predložil na poziv naročnika za dopolnitev ponudbe (tj. na elektronsko sporočilo z dne 5. 8. 2011).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da bi bilo v konkretnem primeru mogoče sporne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe označiti kot pomanjkljivosti, zaradi katerih je ponudba samo formalno nepopolna v pomenu iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Predložitev manjkajočih dokazil, s katerimi bi bilo mogoče potrditi dejstva oziroma stanja, ki so obstajala že pred rokom za predložitev ponudb, ne bi niti vplivala na spremembo elementov iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, pa je vlagatelj že v ponudbi predstavil podizvajalce. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik zaradi odsotnosti dokazil v enakem položaju. Pri obeh ponudnikih sta bili ponudbi v tem delu formalno nepopolni, vendar pa je naročnik v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov le izbranega ponudnika (ne pa tudi vlagatelja) pozval na odpravo pomanjkljivosti v ponudbi. S tem je naročnik kršil 9. in 78. člen ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preuranjeno uporabil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. To pa pomeni, da bi moral naročnik najprej ravnati po 78. členu ZJN-2 in bi bil upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo šele v primeru, da vlagatelj ne bi dopolnil ponudbe ustrezno v roku, ki bi ga določil naročnik. Zato je Državna revizijska komisija, skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Obvestila o oddaji javnega naročila" št. 402-8/2011-LV-164/11-067 z dne 30. 8. 2011.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). V primeru, če naročnik na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, mora pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ravnati po 78. členu ZJN-2 in vlagatelja pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Naročnik mora pri tem upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč 70. člen ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 4.665,61 eurov in materialne stroške za poštnino za vložitev zahtevka za revizijo pred naročnikom v višini 2,22 eurov (gl. Cenik poštnih storitev v notranjem prometu, velja od 29. 6. 2011; postavki "Priporočeno pismo s storitvijo" v višini 1,50 eurov z DDV (zaradi teže pošiljke 0,128 kg) in "Povratnica" v višini 0,72 eurov z DDV (zaradi nalepke "AR")). Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava drugih stroškov iz postavke "materialni stroški" v razliki od priznanih 2,22 eurov do priglašenih 250 eurov, ker bodisi niso opredeljeni skladno s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN bodisi niso izkazani. Stroški priznane poštnine, čeprav je na ovojnici nalepljena poštna nalepka z navedbo "po pogodbi", so bili vsaj določljivi.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.667,83 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višjo stroškovno zahtevo od priznanih 4.667,83 eurov je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 10. 2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Dumida, d. o. o., Spodnje Dobrenje 42/a, 2211 Pesnica pri Mariboru,
- AMZS, d. d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran