018-313/2011 Vodovod - Kanalizacija, javno podjetje, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Izvajanje poštnih in kurirskih storitev", v zvezi s pritožbo ponudnika Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika VODOVOD - KANALIZACIJA, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 3.10. 2011

odločila:

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 12.9.2011, pod št. JNST03/2011.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.6.2011, pod št. JNST03/2011, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za javno naročilo "Izvajanje poštnih in kurirskih storitev". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 28.6.2011, pod št. objave JN7130/2011.

Naročnik je dne 18.8.2011 izdal Obvestilo o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se naročilo odda ponudniku POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 7.9.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija zakonitost naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 12.9.2011, pod št. JNST03/2011, izdal sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ker vlagatelj zahtevka ni plačal ustrezno višino takse, namesto 3.720,00 EUR je vlagatelj plačal znesek 2.500,00 EUR.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev, z vlogo z dne 16.9.2011, pri naročniku vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da njegov namen ni zavlačevati postopek ali vlagati kvazi revizijski zahtevek, saj je bil glede višine vplačila v zmoti, kar je po vlagateljevih trditvah razvidno že iz plačila takse v višini 2.500,00 EUR. Vlagatelj naproša, da se mu dopusti doplačilo premalo plačane takse.

Naročnik je dne 21.9.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe ter dokumentacije ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker ni bilo priloženo potrdilo o plačilu v ustrezni višini.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini.

V 15. členu ZPVPJN (Obvezne sestavine zahtevka za revizijo), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN (Skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku), je določeno, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema, s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija, na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo, ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zaradi česar se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alineje prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa takso v višini en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000,00 EUR. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v svoji odločitvi o izbiri oz. v Obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 18.8.2011, ni navedel ne višine takse ne skupne vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, kakor mu to nalaga prvi odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila vlagatelja opozoril le, da mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, medtem ko določba prvega odstavka 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V nadaljevanju pa naročnika obvezuje, da mora ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede (konkretno) višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva, saj bo le na takšen način lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno velja še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse.

Ker naročnik v konkretnem primeru v odločitvi o oddaji naročila oziroma v opozorilu o možnem pravnem varstvu ni navedel, kakšno konkretno višino takse mora plačati vlagatelj, ampak je zgolj povzel pravilo iz ZPVPJN, plačilo takse v neustrezni (prenizki) višini, po mnenju Državne revizijske komisije, ne more iti v škodo vlagatelju.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah zavzela stališče, ki sicer velja za postopek pravnega varstva, in sicer, da napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo tudi v postopku oddaje javnega naročila, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Navedeno stališče je treba po mnenju Državne revizijske komisije uporabiti tudi za primere, ko naročnik v pravnem pouku opusti zakonske dolžnosti in ne navede natančnega oziroma popolnega pravnega pouka.

Glede na navedeno naročnik v konkretnem primeru ne more prevaliti posledice svojih opustitev na vlagatelja in od njega pričakovati, da bo sam ugotavljal in računal višino takse. Vlagatelj je bil namreč zaradi naročnikove opustitve prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva, saj ni bil seznanjen z vrednostjo ponudbe izbranega ponudnika, katero je naročnik izbral in štel za merodajno. Iz odločitve o oddaji naročila je sicer razvidna cena izbranega ponudnika za sklop I, vendar pa pri tem ni upoštevano dejstvo, da se pogodba sklepa za obdobje 4 let, tako da končna ponudbena cena iz naročnikove odločitve ni razvidna.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 12.9.2011, pod št. JNST03/2011.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi nepopolnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal nepopolnega pravnega pouka. Vlagatelju je bilo v konkretnem primeru zaradi nepopolnega pravnega pouka onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, saj vsebinski preizkus vloženega zahtevka za revizijo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ni bil dopusten. Glede na dejstvo, da je vlagatelj ob vložitvi revizijskega zahtevka vplačal znesek 2.500,00 EUR, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj navedeno upošteva pri preverjanju procesnih predpostavk zahtevka za revizijo in zahteva ustrezno dopolnitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 3.10.2011
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- VODOVOD - KANALIZACIJA, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje,
- Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje,
- POšTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Natisni stran