018-114/2011 Pošta Slovenije, d. o. o.
Številka: 018-114/2011-7Datum sprejema: 29. 9. 2011
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo in postavitev IT varne sobe v PLC Ljubljana ter na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelj Prompt, d. o. o., Poslovna cona A 16, šenčur, ki ga zastopa odvetniška pisarna Goran Kanalec, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in vlagatelj Pronet, d. o. o., Medvedova ulica 13, Maribor, ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 29. 9. 2011
odločila:
1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev št. 0094/2010/JNB/6/0094" št. 6/32-6847 z dne 23. 2. 2011.
2. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.
3. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi (objava 19. 8. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN7659/2010, in 24. 8. 2010 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2010/S 163-251028) z dokumentom "Odločitev št. 0094/2010/JNB/6/0094" št. 6/32-6847 z dne 23. 2. 2011 sodelujoče gospodarske subjekte obvestil, da je naročilo oddal ponudniku Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Po prejemu te odločitve je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo ter primarno predlagal, da se jo razveljavi in razveljavi vsa tudi dokumentacija o dodatno izvedenem krogu pogajanj, podredno pa, da se razveljavi celoten postopek oddaje naročila. Prvi vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Prvi vlagatelj očita, da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja (13., 14. in 15. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev; Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), da je neutemeljeno izločil vlagateljevo ponudbo, medtem ko je ponudbi izbranega ponudnika in drugega sodelujočega ponudnika v pogajanjih zaradi istovrstnih pomanjkljivosti ocenil kot popolni. Prvi vlagatelj navaja, da je njegova ponudba popolna, ponudbi izbranega ponudnika in drugega sodelujočega ponudnika v pogajanjih pa sta nepopolni.
Po prejemu odločitve o oddaji naročila je tudi drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo ter primarno predlagal, da se razveljavi celoten postopek oddaje naročila, podredno pa, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila. Drugi vlagatelj zatrjuje, da ga naročnik neupravičeno ni povabil v pogajanja, izbranega ponudnika pa je kljub drugačnim odgovorom, ki jih je naročnik objavil na portalu javnih naročil, da se bo pogajal le o ceni, pozval, naj odpravi pomanjkljivosti v ponudbi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil načelo transparentnosti (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Vlagatelj utemeljuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, ker je tehnično neustrezna, in da je naročnik napačno ugotovil, da vlagateljeva ponudba nepopolna.
Naročnik je z dokumentom št. 6/32-6847/16-11 z dne 11. 4. 2011 zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik podrobno zavrača očitane kršitve.
Naročnik je z dokumentom št. 6/32-6847/15-11 z dne 11. 4. 2011 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik podrobno zavrača očitane kršitve.
Po prejemu obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prvega vlagatelja (vloga z dne 18. 4. 2011, ki predstavlja tudi pripravljalno vlogo, v kateri prvi vlagatelj izpostavlja posamezne navedbe v zahtevku za revizijo in opozarja na neutemeljenost in pomanjkljivosti naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo) in obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo drugega vlagatelja (vloga z dne 18. 4. 2011) je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo (dopis z dne 21. 4. 2011).
Državna revizijska komisija je v zadevi skladno z 20. členom ZRPJN podaljšala rok za odločitev (dopis št. 018-114/2011-4 z dne 13. 5. 2011).
Po pregledu dokumentacije, nastale v postopku oddaje naročila in revizije tega javnega naročila, ter preučitvi navedb naročnika in obeh vlagateljev je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil, da oddaja naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi (drugi odstavek 34. člena ZJNVETPS).
ZJNVETPS v 27. točki 2. člena določa, da je postopek s pogajanji postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo. Dalje je v drugem odstavku 34. člena ZJNVETPS določeno, da je postopek s pogajanji po predhodni objavi postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja, pogajanja pa se izvedejo v obsegu in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Skladno s prvim odstavkom 88. člena ZJNVETPS naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšal število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro, naročnik pa mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način. Po drugem odstavku 90. člena ZJNVETPS se naročnik pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi vnaprej določenih meril.
Kandidat je tisti, ki v postopku s pogajanji na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes (11. točka 2. člena ZJNVETPS).
Ponudnik je gospodarski subjekt, ki v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo (16. točka 2. člena ZJNVETPS).
Pri izbiri udeležencev v postopkih javnih naročil mora naročnik ponudnike ali kandidate na podlagi alinee a prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS izločiti v skladu s prvim, z drugim in s četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS, na podlagi alinee b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS pa mora izbrati ponudnike ali kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom ZJNVETPS.
V 48. členu ZJNVETPS so opredeljeni pogoji za ugotavljanje sposobnosti, pri čemer je v drugem odstavku 48. člena ZJNVETPS določeno, da mora naročnik, ki izbira kandidate v postopku s pogajanji, zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji.
Skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.
Skladno s tretjim odstavkom 74. člena ZJNVETPS naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik opredelil tehnične specifikacije (točka 4) ter pripravil predračun (obrazec št. 2) in popis. Naročnik je v popisu opredelil predmet nabave in količine, gospodarski subjekti pa so morali med drugim pri nekaterih izmed postavk "obvezno vpisati" znamko in tip (blaga, ki ga ponujajo).
Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik v poglavju 2 Pogoji za udeležbo opredelil tudi "posebne pogoje /PP/". Naročnik je pod točko PP1 zahteval:
â"˘ ponujena oprema mora tehnološko, tehnično in drugače popolnoma ustrezati tehničnim zahtevam iz razpisa;
â"˘ ponudnik mora predložiti izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev - v kateri se mora materialno in kazensko obvezati, da ponujena oprema ustreza tehničnim zahtevam. Ponudnik mora ponudbi priložiti seznam vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca, kakor tudi dokumentacijo proizvajalca, na osnovi katere bo naročnik lahko preveril tehnično ustreznost ponudbe.
Iz vpogleda v točko III.2.3 obvestil o naročilu je razvidno, da je naročnik izpolnjevanje zahtev iz točke PP1 uvrstil pod tehnično sposobnost. Iz tega je mogoče zaključiti, da naročnik ni upravičen priznati sposobnosti tistemu gospodarskemu subjektu, ki ne izkaže izpolnjevanja tehničnih zahtev (in torej tudi "tehnične ustreznosti ponudbe").
Iz točke IV.3.4 obvestil o naročilu in "povabila k oddaji ponudbe" (druga zaporedna stran razpisne dokumentacije) je razvidno, da je naročnik na podlagi objave obvestila o naročilu gospodarske subjekte povabil "k predložitvi pisne ponudbe â?? do dne 20.9.2010 do 12:00 ure". Ta datum in ura predstavljata trenutek, do katerega so morali gospodarski subjekti predložiti "ponudbo" (prijavo), da bi lahko sodelovali v nadaljnjem postopku oddaje naročila po protokolu pogajanj.
Iz "povabil k pogajanjem" z dne 25. 1. 2011, s katerima je naročnik k pogajanjem o ceni povabil izbranega ponudnika in še enega izmed sodelujočih gospodarskih subjektov, izhaja, da sta ta gospodarskega subjekta morala predložiti "ponudbo z vsemi prilogami" "najkasneje do ponedeljka, 31.1.2011 do 12. ure". Ta datum in ura predstavljata trenutek, do katerega sta morala povabljena gospodarskega subjekta predložiti ponudbo v samih pogajanjih.
Glede na to, da je naročnik naročilo že oddal, saj je izbral ponudbo izbranega ponudnika, je treba ugotoviti, da je rok za predložitev ponudb že potekel. Med strankami ni sporno, da naročnik prvega vlagatelja in drugega vlagatelja ni povabil k pogajanjem o ceni (saj je k njim povabil le izbranega ponudnika in še enega izmed sodelujočih gospodarskih subjektov) in zato nista bila seznanjena, kdaj poteče rok za predložitev ponudbe med pogajanji [torej po predložitvi "ponudb" (prijav (za sodelovanje v postopku oddaje naročila))]. Vendar Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik že v fazi, ko so gospodarski subjekti morali predložiti "ponudbo" (prijavo), slednjim posredoval posamezne informacije v objavi obvestila o naročilu, v razpisni dokumentaciji in tudi v odgovorih, ki jih je poslal v objavo na portal javnih naročil. Odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil, so postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS). Naročnik je v razpisni dokumentaciji (med drugim) opredelil tehnične specifikacije (točka 4 in v popisu), potek pogajanj pa je določil v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil. Tako je naročnik v odgovoru, objavljenem 17. 9. 2010, ob 7.50, sporočil, da "bo izvedel vsaj en krog pogajanj", v odgovoru, objavljenem 28. 9. 2010, ob 10.41, da "bo v okviru javnega razpisa izvedel en krog pogajanj. Predmet pogajanj bo znižanje ponudbene cene in tehnične zahteve naročnika", in v odgovoru, objavljenem 28. 9. 2010, ob 13.27, da "res je, da so tehnične zahteve naročnika jasno definirane", zato "bo [naročnik] izvedel pogajanja v primeru tehničnih karakteristik samo takrat, če ne bo pridobil nobene pravilne in popolne ponudbe, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji". S temi informacijami so se gospodarski subjekti lahko seznanili že pred potekom roka za predložitev prijav ("ponudb"), zaradi česar vlagatelja zaradi pravila iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, ki ureja prekluzijo, v tej fazi postopka ne moreta (uspešno) navajati kršitev, ki so nastale do roka za predložitev prijav ("ponudb"), nanašajo pa se na pripravo razpisne dokumentacije (npr. glede določitve tehničnih specifikacij ali pogojev za priznanje sposobnosti) in oblikovanje protokola pogajanj. Nista pa vlagatelja prepozna z uveljavljanjem kršitev, ki se nanašajo na naročnikovo tolmačenje razpisne dokumentacije in protokola pogajanj, kolikor gre za ravnanja naročnika, ki pomenijo poseg v njun položaj v postopku oddaje naročila, saj so kršitve pri obravnavi prijav oziroma ponudb lahko nastale šele po poteku roka za predložitev prijav oziroma ponudb.
Iz drugega odstavka 34. člena ZJNVETPS je razvidno, da naročnik v postopku s pogajanji po predhodni objavi najprej prejme prijave gospodarskih subjektov. Gospodarski subjekti mu predložijo ponudbe, ko naročnik na podlagi prejetih prijav upoštevajoč pravila iz prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS gospodarske subjekte izbere in jih povabi na pogajanja.
Med fazo ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za določitev sposobnih gospodarskih subjektov in fazo oddaje naročila (izbire najugodnejše ponudbe) naročnik izvede pogajanja.
Iz odgovora, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil 17. 9. 2010, ob 7.50, izhaja, da bo "izvedel vsaj en krog pogajanj". Iz tega odgovora je mogoče razbrati, da bo naročnik izvedel minimalno en krog pogajanj. Vendar je naročnik kasneje navedel, da bo "izvedel en krog pogajanj", in sicer o znižanju cene, tehnične zahteve pa bi bile predmet pogajanj le v primeru, "če ne bo pridobil nobene pravilne in popolne ponudbe, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji". Iz tega je razvidno, da je naročnik omejil pogajanja (le) na en krog. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zapis o "nobeni pravilni in popolni ponudbi" treba obravnavati v kontekstu, v katerem ga je naročnik zapisal. Državna revizijska komisija meni, da ga je treba obravnavati in razumeti, da naročnik izpostavlja primer, ko ne bi prejel nobene prijave, na podlagi katere bi lahko zaključil, da jo je predložil gospodarski subjekt, ki je glede na zahteve, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, sposoben. Tak gospodarski subjekt mora tudi ponuditi blago, ki izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Drugačno tolmačenje tega odgovora se namreč ne bi izšlo z naročnikovo navedbo, da pogajanja izvede v enem krogu. Iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil, je zato mogoče zaključiti, da se bo naročnik pogajal le s sposobnimi gospodarski subjekti. To pa pomeni lahko zgolj to, da k pogajanjem ne bi oziroma ne bo povabil tistih gospodarskih subjektov, ki ne bi oziroma ne bodo zadostili zahtevam, ki jih je določil v objavi obvestila o naročilu oziroma razpisni dokumentaciji.
Prvi vlagatelj podredno in drugi vlagatelj primarno obsežno utemeljujeta, da je naročnik kršil protokol pogajanj, drugi vlagatelj pa še posebej izpostavlja, da naročnik "ni nikjer določil, da bo ponudbe najprej pregledal, nato pa v pogajanja vključil tiste ponudnike, ki bodo oddali primerne ponudbe", vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelja nista izkazala, da protokol pogajanj določa, da se bo naročnik pogajal z vsemi gospodarski subjekti, ki so predložili "ponudbo". Državna revizijska komisija najprej izpostavlja vprašanje smiselnosti ravnanja, kjer bi se naročnik pogajal z gospodarskimi subjekti, ki bi mu s prijavo ("ponudbo") ne uspeli izkazati, da izpolnjujejo pogoje in zahteve razpisne dokumentacije, ti elementi pa ne bi bili predmet pogajanj. Namreč, naročnik ne bi bil upravičen oddati javnega naročila gospodarskemu subjektu, ki ne izpolnjuje pogojev, pa čeprav bi imel po merilih najugodnejšo ponudbo (prim. alinea a prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS in osmi odstavek 45. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljema, da je naročnik protokol pogajanj oblikoval šele z odgovori na vprašanja (v zvezi s tem prim. drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS), vendar zapis o "nobeni pravilni in popolni ponudbi" v uporabljenem kontekstu daje jasno podlago za zaključek, da se naročnik ne bo pogajal z vsemi gospodarskimi subjekti. Naročnik je namreč v odgovoru na vprašanje, objavljenem na portalu javnih naročil 28. 9. 2010, ob 13.27, uporabil pojem ponudba, ki ga ni mogoče razumeti drugače kot tako, da se ne nanaša na ponudbo, predloženo ali oblikovano šele med pogajanji ali po pogajanjih, temveč da gospodarski subjekti v fazi pred pogajanji dokazujejo sposobnost ter predstavijo blago, za katerim naročnik povprašuje, in tudi cene zanj. Ali je to naročnikovo ravnanje (v celoti) skladno z ZJNVETPS, vlagatelja zaradi pravila iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, ki ureja prekluzijo, v tej fazi postopka ne moreta (uspešno) uveljavljati, ker sta s tem, kako je naročnik oblikoval protokol pogajanj, bila seznanjena, še preden sta morala predložiti "ponudbo" pred pogajanji. Tako oblikovan protokol pogajanj pa zavezuje naročnika pri nadaljnjih ravnanjih v postopku oddaje naročila.
Po vročitvi odločitve o oddaji naročila ("Odločitev št. 0094/2010/JNB/6/0094" št. 6/32-6847 z dne 23. 2. 2011) 1. 3. 2011 (razvidno iz vročilnice) je prvi vlagatelj pravočasno z dopisom z dne 2. 3. 2011 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (št. 6/32-6847//8-11 z dne 8. 3. 2011) pojasnil, da "ponudba vlagatelja ni popolna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika". Naročnik je v nadaljnjih alineah zapisal svoje "ugotovitve analize", in sicer, da prvi vlagatelj:
1. v več konkretno navedenih postavkah (5.7, 6.7, 6.8, 6.9, 10 in 10.10) ni opredelil oziroma vpisal znamke in tipa ponujene opreme, proizvajalca in tipa ponujene opreme oziroma tipa ponujene opreme,
2. je predložil ponudbo, ki zajema tudi posebne pogoje podizvajalcev prvega vlagatelja,
3. je med opisom sistema gašenja vključil še stikalo, ki ga naročnik ni zahteval, prav tako pa ni opisal, čemu je namenjeno,
4. je ponudil omare, ki ne zagotavljajo zahtevanega prezračevanja,
5. je predložil tehnično dokumentacijo, iz katere niso razvidne štiri izmed zahtevanih lastnosti KMV komponent.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v postavkah 5.7, 6.7, 6.8, 6.9, 10 in 10.10 popisa določil, da morajo gospodarski subjekti "obvezno vpisati" znamko in tip (blaga, ki ga ponujajo). Pri postavki 10 je naročnik pred zahtevo po obveznem vpisu znamke in tipa zapisal tudi besedilo "Ponuja se kompatibilna oprema proizvajalca:".
Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik enoznačno opredelil, kaj konkretno je zahteval, ko je uporabil pojem "tip". Naročnik je pod naslovom "Dobava, montaža, zagon in šolanje" postavke 3 Sistem neprekinjenega napajanja določil: "Navesti je potrebno točen tip naprave in elementov, ki jih ponudnik namerava vgraditi in priložiti tehnično dokumentacijo naprav in elementov." V obrazcu, kjer se pojavlja pojem tip, so navedeni opisi blaga, ki ga naročnik razpisuje, pri čemer so pri posameznih postavkah navedeni tudi primeri (npr. "SOCOMEC SICON Green Power GP100 - 3/3" (postavka 3.1), "PB 10 S120 PIROTERM" (postavka 6.7), "HP EliteBook 8740w i7-720Q 17/8/500/W7P" (postavka 10.10)). Iz podanih primerov, ki so pri nekaterih postavkah konkretneje določeni (npr. postavka 10.10), je možno sklepati, da se je naročnik z vpisom tipa želel seznaniti s konkretnim izdelkom/blagom, ki ga gospodarski subjekti ponujajo. Vendar ima po drugi strani pojem tip širši pomen, saj pomeni npr. tudi "kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe" (Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS 1995; http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe"name=sskj_testa&expression=ge%3Dtip&hs=1). Iz te definicije pojma tip je razvidno, da bi bilo zahtevo razpisne dokumentacije mogoče tolmačiti tudi v smeri, da gospodarskim subjektom pri zahtevi za navedbo tipa ni bilo treba navesti povsem konkretnega ponujenega izdelka/blaga. V primeru takega tolmačenja zahteve po vpisu tipa bi se naročnik lahko seznanil s konkretno ponujenim izdelkom/blagom prek "seznama vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca" in "dokumentacije proizvajalca" (gl. drugo alineo pogoja PP1).
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo prvega vlagatelja in ugotovila, da prvi vlagatelj pri postavkah 5.7, 6.7, 6.8, 6.9 in 10.10 ni vpisal znamke in tipa, pri postavki 10 pa je vpisal podatek o proizvajalcu. Zato ni točna naročnikova trditev iz dokumenta št. 6/32-6847/16-11 z dne 11. 4. 2011, da prvi vlagatelj v popisu pri postavki 10 ni navedel proizvajalca.
Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da naročnik pri postavkah 5.7, 6.7, 6.8 in 6.9 ni zahteval vpisa proizvajalca, zato se tudi strinja, da prvemu vlagatelju zaradi opustitve vpisa podatka o proizvajalcu "v tem delu ni mogoče očitati nobenih nepravilnosti".
Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je nejasno, zakaj je naročnik sporne pomanjkljivosti izpostavil dvakrat. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pomanjkljivosti pri nekaterih izmed teh postavk res izpostavil dvakrat (deloma pri postavkah 5.7, 6.7, 6.8 in 6.9, v celoti pa pri postavki 10.10). Vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da to ne spremeni tega, da je prvega vlagatelja seznanil z njimi (zadostovalo bi sicer, če bi jih uveljavljal (že) enkrat) in mu s tem omogočil, da uveljavlja pravno varstvo.
Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj ne oporeka naročniku, da (vsaj) pri postavkah 5.7, 6.7, 6.8, 6.9 in 10.10 ni vpisal podatka o znamki in tipu. Prvi vlagatelj namreč zgolj izpostavlja, da obstajajo istovrstne pomanjkljivosti v "ponudbah" izbranega ponudnika in drugega sodelujočega ponudnika, vendar ju je naročnik obravnaval kot popolni. Prvi vlagatelj navaja, da bi moral naročnik enako obravnavati tudi njegovo "ponudbo". Ker pa tega ni storil, mu očita, da je kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).
Ker prvi vlagatelj ne oporeka naročnikovi ugotovitvi o pomanjkljivosti svoje "ponudbe", Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno ugotovil pomanjkljivosti glede vpisovanja podatkov vsaj pri postavkah 5.7, 6.7, 6.8, 6.9 in 10.10. Z opustitvijo vpisa teh podatkov (in opustitvijo zatrjevanja, da so sporni podatki razvidni iz kakšnega drugega dela "ponudbe") prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da "ponujena oprema ustreza tehničnim zahtevam iz razpisa" (saj tudi ni znano, katero blago je prvi vlagatelj ponudil). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj tudi ne zatrjuje, da je predložil "seznam vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca", da je v seznam vpisal kataloške oznake proizvajalca in da je mogoče na podlagi takih kataloških oznak v "dokumentaciji proizvajalca" ugotoviti tiste podatke, ki jih je naročnik zahteval z izrecnim vpisom podatkov v popis. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi ga moral naročnik povabiti k pogajanjem o ceni.
Vendar prvi vlagatelj izpostavlja kršitev enakopravne obravnave ponudnikov zaradi istovrstnosti pomanjkljivosti pri izbranem ponudniku in drugem sodelujočem ponudniku v pogajanjih ter navaja, da bi moral naročnik "enako obravnavati tudi ponudbo vlagatelja in jo v tem delu oceniti kot popolno".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postavkah 5.7, 6.7, 6.8, 6.9, 10 in 10.10 popisa jasno določil, da morajo gospodarski subjekti "obvezno vpisati" določene podatke (tj. znamko in tip (blaga, ki ga ponujajo)). Besedna zveza "obvezno vpisati" je jasna in tudi ni taka, da bi jo bilo mogoče širše ali ožje razlagati. Prvi vlagatelj, ki zatrjuje kršitev enakopravne obravnave ponudnikov, po oceni Državne revizijske komisije ne more uspešno uveljavljati, da bi moral naročnik njegovo pomanjkljivo "ponudbo" (celo v delu, ki se nanaša na bistveni del bodoče pogodbe o oddaji naročila - namreč predmet) obravnavati milo in z njo ravnati enako kot s "ponudbo" drugega gospodarskega subjekta, če je tudi slednji opustil enako ravnanje. V obeh primerih bi šlo za to, da bi naročnik jasno in enopomensko zahtevo razlagal drugače, kot določa razpisna dokumentacija, ne pa le širše (mileje) ali ožje (strožje) ipd. v mejah razpisne dokumentacije. Z dajanjem drugačnega pomena takšni določbi razpisne dokumentacije bi naročnik po poteku roka za predložitev prijav oziroma ponudb samovoljno spreminjal zahteve iz razpisne dokumentacije. Zato bi moral naročnik v primeru, če bi bila tudi v "ponudbi" drugega sodelujočega gospodarskega subjekta podana enaka pomanjkljivost, ravnati do vseh gospodarskih subjektov enako in obema ne omogočiti sodelovanja v postopku s pogajanji. Če pa bi v primeru take pomanjkljivosti šlo za vsebino, o kateri bi se naročnik glede na določeni protokol pogajanj upravičen pogajati, bi bila oba gospodarskega subjekta upravičena, da se naročnik z njima pogaja, da tako pomanjkljivost uskladita z naročnikovimi zahtevami.
Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da bi bilo - kljub izrecni zahtevi po obveznem vpisu znamke in tipa (blaga, ki ga ponujajo gospodarski subjekti) v popis - v okoliščinah konkretnega primera opustitev tega vpisa mogoče obravnavati kot pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s pojasnilom oziroma da jo je mogoče šteti celo kot nebistveno formalno pomanjkljivost (18. točka 2. člena ZJNVETPS), če bi bilo mogoče že na podlagi kataloške oznake proizvajalca, ki so jo morali gospodarski subjekti vpisati v seznam "vse ponujene opreme", v predloženi dokumentaciji identificirati znamko in tip (blaga, ki ga ponujajo). Po oceni Državne revizijske komisije iz zahtev razpisne dokumentacije namreč izhaja, da je vpis znamke in tipa namenjen vsaj določeni identifikaciji in konkretizaciji ponujenega blaga. Ker pa prvi vlagatelj "popolnosti ponudbe" oziroma lastne sposobnosti ni zatrjeval v smeri, da bi moral naročnik upoštevati izkaz znamke in tipa (blaga, ki ga ponuja) v popisu prek seznama "vse ponujene opreme", Državna revizijska komisija, kot že pojasnjeno, ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal neskladno z ZJNVETPS, ko prvega vlagatelja ni pozval na pogajanja o ceni. Ne more pa Državna revizijska komisija spregledati, da bi naročnik lahko upravičeno zaključil, da so drugi gospodarski subjekti sposobni ali da so predložili "popolno ponudbo", čeprav niso vpisali vseh podatkov v popis, če so po drugi strani pripravili seznam "vse ponujene opreme" na način, da so vanj vključili tudi podatek o znamki in tipu, kar je naročnik zahteval v popisu. Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi bilo v obravnavanem primeru preveč formalistično, če bi ustreznega podatka ne upoštevali zgolj zato, ker ne bi bil vpisan v zahtevanem obrazcu, bi pa bil ustrezen podatek naveden v drugem obrazcu, oziroma bi s tem drugim obrazcem v kombinaciji s prilogo prišli do enakega zaključka, kot če bi bil podatek zapisan v zahtevanem obrazcu. Tudi s takim ravnanjem bi bil dosežen namen, saj bi gospodarski subjekt naročnika seznanil z znamko in s tipom (blaga, ki ga ponuja).
Prvi vlagatelj najprej navaja, da sta v ponudbi izbranega ponudnika pod točko 3 sistem neprekinjenega napajanja pri akumulacijskih baterijah (točka 2) navedena "samo proizvajalec in znamka, ne pa tudi tip ponujenih baterij, čeprav je bil ta izrecno zahtevan". Iz dokumenta št. 6/32-6847/16-11 z dne 11. 4. 2011 ni razvidno, da je naročnik na ta očitek konkretno odgovoril. Naročnik sicer izpostavlja, da je bilo iz "ponudbe" izbranega ponudnika (delno) že razvidno, kaj ponuja, zaradi česar je zahteval le dodatna pojasnila, vendar Državna revizijska komisija pri pregledu odstopljene dokumentacije pozivov na pojasnila razen dopisa št. 6/32-6847-11 z dne 20. 1. 2011, s katerim je naročnik izbranega ponudnika pred pogajanji pozval na pojasnila o izkoristku ponujene UPS naprave (postavka 3.1), ni našla. Državna revizijska komisija je med dokumentacijo našla le še dopis št. 6/32-6847-11 z dne 20. 1. 2011, ki ga je naročnik posredoval tudi drugemu gospodarskemu subjektu, s katerim se je pogajal, tudi tega pa je spraševal o izkoristku ponujene UPS naprave (postavka 3.1).
Državna revizijska komisija je vpogledala v "ponudbo" izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik pri spornem artiklu v popisu vpisal podatek o proizvajalcu Hopecke. Državna revizijska komisija pri pregledu "ponudbe" izbranega ponudnika ni uspela najti "dokumentacije proizvajalca" Hopecke, ki se nanaša na baterije. Izbrani ponudnik je v popisu tudi vpisal oznako "HC".
Ker Državna revizijska komisija v "ponudbi" ni uspela najti gradiva, s katerim bi preverila, na kaj se nanaša oznaka "Hopecke, HC", je ta iskalni niz poiskala prek interneta, pri čemer je ugotovila, da je s takim iskalnim nizom nekaj narobe. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je ime Hopecke (kot je bilo zapisano v "ponudbi" izbranega ponudnika) očitno napačno zapisano in da se pravilno glasi Hoppecke. Pri pregledu "ponudbe" izbranega ponudnika Državna revizijska komisija sicer ni uspela najti niti "dokumentacije proizvajalca" Hoppecke.
Državna revizijska komisija je vpogledala na spletno stran proizvajalca baterij Hoppecke (http://www.hoppecke.com/) in ugotovila, da noben izmed tipov baterij tega proizvajalca nima samo dvočrkovne oznake HC. Pri vpogledu v razdelku "Reserve Power products" na spletni strani http://www.hoppecke.com/products/business_units in enako v razdelku "Uninterrupted power supply (UPS)" na spletni strani http://www.hoppecke.com/products/ applications/uninterrupted_power_supply_ups se dvočrkovna oznaka HC pojavi pri baterijah "OGi bloc HC", "OSP.HC" in "power.com HC". Oznaka HC v teh okoliščinah ne nudi niti zadostne konkretizacije tipa ponujenih baterij (če naj se pojem tip tolmači v širšem pomenu in ne kot konkreten artikel). Zato je iz podatkov o proizvajalcu Hop(p)ecke in oznake HC, kot sta navedena v popisu, naročnik pridobil podatek o tem, kdo je proizvajalec ponujenega blaga, ne pa tudi, kateri tip baterije je izbrani ponudnik ponudil, še manj pa katero konkretno baterijo je izbrani ponudnik ponudil.
Pri vpogledu v "ponudbo" izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tudi "seznam" ponujene opreme (Državna revizijska komisija je v "ponudbi" izbranega ponudnika našla dva taka seznama) in vzporedno z besedilom "2 kpl", ki se nahaja za opisom baterij, zapisal kodo 160GN750 (enako iz obeh seznamov). Vendar se ta koda oblikovno ne ujema z zapisom tipa baterij po podatkih s spletnih strani proizvajalca Hoppecke. Tako imajo baterije "OGi bloc HC" proizvajalca Hoppecke kot tip (v brošuri v nemščini: "Typ" oziroma v angleščini: "Type") navedeno "OGi bloc HC 6V 140", "OGi bloc HC 6V 168", "OGi bloc HC 6V 196" itd., baterije "OSP.HC" imajo navedeno "3 OSP.HC 105", "4 OSP.HC 140", "5 OSP.HC 175" itd., baterije "power.com HC" pa "power.com HC 121200", "power.com HC 121600", "power.com HC 122000" itd. Pri vpogledu na spletni strani proizvajalca Hoppecke Državna revizijska komisija ni uspela najti kakšnega kataloga (oziroma drugega dokumenta) proizvajalca, da bi lahko preverila, ali se pod kodo 160GN750 nahaja kakšna konkretna baterija. Vpis kode 160GN750 v iskalnik po spletni strani proizvajalca Hoppecke (http://www.hoppecke.com/content/search) ni dal rezultata. Državna revizijska komisija pa tudi pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni uspela najti kakšnega dokazila proizvajalca Hoppecke, ki bi potrdil, da se koda 160GN750 nanaša na kakšno konkretno baterijo/kakšen konkreten tip baterije. Državna revizijska komisija je podatek 160GN750 skušala najti tudi prek splošnega iskanja na internetu, vendar ta iskalni niz ni dal nobenega rezultata (http://www.google.si/search"q=160GN750&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&source=hp&channel=np).
Ob dejstvu, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni konkretno opredelil, kako je ugotovil, da je izbrani ponudnik vsaj prek kakšnega drugega podatka v "ponudbi" izkazal, da je ponudil baterijo z zahtevanimi lastnostmi (da je naročnik lahko ugotovil tip), tega podatka pa ni uspela najti niti Državna revizijska komisija, med dokumentacijo pa ni našla niti poziva na pojasnilo ali evidentiranega pojasnila, se Državna revizijska komisija strinja s prvim vlagateljem, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), ker je le na podlagi navedbe proizvajalca in oznake "HC" zaključil, da je izbrani ponudnik zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da je bil v konkretnih okoliščinah upravičen spregledati dejstvo, da izbrani ponudnik v popisu ni vpisal tipa baterije.
Enako pomanjkljivost v zvezi z nenavedbo tipa baterij očita prvi vlagatelj tudi "ponudbi" drugega gospodarskega subjekta, s katerim se je naročnik pogajal.
Državna revizijska komisija je vpogledala v "ponudbo" drugega gospodarskega subjekta, s katerim se je naročnik pogajal, pri čemer je ugotovila, da je ta pri spornem artiklu v popisu vpisal podatek o proizvajalcu (Državna revizijska komisija dodaja, da je tudi ta drugi gospodarski subjekt, s katerim se je naročnik pogajal, očitno pomotoma spustil eno črko "p"; Hopecke namesto Hoppecke) in oznako artikla ("HC"), ne pa tudi tipa konkretno ponujene baterije (glede na to, kaj za proizvajalca Hoppecke predstavlja tip) ali pa vsaj tip baterije, če naj se zahteva razpisne dokumentacije obravnava širše. Niti iz "seznama vse ponujene opreme" ne izhaja, da je drugi gospodarski subjekt, s katerim se je naročnik pogajal, konkretiziral ponujeno baterijo, saj je v tem seznamu kot "kataloško številko" zapisal "Hopecke HC". Je pa ta gospodarski subjekt predložil brošuro proizvajalca Hoppecke za baterije "power.com HC", v njej pa je tudi seznam 10 tipov baterij ("power.com HC 121200", "power.com HC 121600", "power.com HC 122000", "power.com HC 122400", "power.com HC 122800", "power.com HC 123200", "power.com HC 123800", "power.com HC 124200", "power.com HC 125300" in "power.com HC 21750"). Iz tega je mogoče sklepati, da je ta gospodarski subjekt ponudil katero od baterij "power.com HC" proizvajalca Hoppecke, vendar ni jasno, katero konkretno baterijo izmed ugotovljivih 10 baterij je ponudil.
Iz dokumenta št. 6/32-6847/16-11 z dne 11. 4. 2011 ni razvidno, da je naročnik na očitek o pomanjkljivem vpisu podatka drugega gospodarskega subjekta, s katerim se je pogajal, konkretno odgovoril. Naročnik sicer izpostavlja, da je bilo iz "ponudbe" tega gospodarskega subjekta (delno) že razvidno, kaj ponuja, zaradi česar je zahteval le dodatna pojasnila. Vendar Državna revizijska komisija pri pregledu odstopljene dokumentacije pozivov na pojasnila, razen dopisa št. 6/32-6847-11 z dne 20. 1. 2011, s katerim je naročnik ta gospodarski subjekt pred pogajanji pozval na pojasnila o izkoristku ponujene UPS naprave (postavka 3.1), ni našla.
V danih okoliščinah Državna revizijska komisija ugotavlja dvoje.
Če se pojem tip tolmači širše, bi se iz kombinacije podatkov iz popisa, "seznama vse ponujene opreme" in "dokumentacije proizvajalca" Hoppecke dalo zaključiti, kateri tip baterij ponuja ta drugi gospodarski subjekt, s katerim se je naročnik pogajal. S tem kršitev enakopravne obravnave ponudnikov ne bi bila podana.
Vendar bi bilo v primeru, da je pojem tip treba razumeti kot zahtevo po vpisu podatkov o konkretnem ponujenem izdelku, zlasti glede na to, da proizvajalec Hoppecke kot tip označuje konkretne baterije, zaključiti, da v opisanih okoliščinah naročnik ni uspel izkazati, da je ravnal skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), ker je na podlagi navedbe proizvajalca in delne oznake baterij (tudi ob upoštevanju "dokumentacije proizvajalca" Hoppecke) zaključil, da je drugi gospodarski subjekt, s katerim se je pogajal, zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. V takem primeru bi bilo treba zaključiti, da naročnik ni uspel izkazati, da je bil v konkretnih okoliščinah upravičen spregledati dejstvo, da ta gospodarski subjekt v popisu ni vpisal tipa baterije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, če bi bilo treba glede ravnanja s "ponudbo" drugega gospodarskega subjekta, s katerim se je naročnik pogajal o ceni, ugotoviti, da naročnik ni kršil enakopravne obravnave ponudnikov, to ne bi spremenilo tega, da naročnik ni uspel izkazati, da je pri obravnavi "ponudbe" izbranega ponudnika ravnal na enak način kot s "ponudbo" prvega vlagatelja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik glede vprašanja vpisa zahtevanih podatkov oziroma seznanitve naročnika s ponujenim blagom (glede baterij) ravnal med gospodarski subjekti neenakopravno (kršitev 15. člena ZJNVETPS). Že ugotovitev te kršitve pa je zadostna podlaga, da se lahko ugotovi, da je naročnik izvajal pogajanja na način, ki ni bil določen v protokolu pogajanj in razpisni dokumentaciji. Že ugotovitev te kršitve je zato zadostna podlaga za ravnanje po tretji alinei prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in postopka s pogajanji v delu, od katerega naprej je naročnik vabil izbranega ponudnika in drugi gospodarski subjekt na pogajanja (vabilo z dne 25. 1. 2011). Z razveljavitvijo navedenih naročnikovih odločitev in ravnanj se postopek oddaje naročila vrne v fazo, ko naročnik pregleda "ponudbe" oziroma preizkusi, ali so gospodarski subjekti sposobni (prim. prvi odstavek 45. člena ZJNVETPS). Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja še številne druge kršitve naročnika v zvezi s "ponudbo" izbranega ponudnika in drugega sodelujočega gospodarskega subjekta pri pogajanjih o ceni, prav tako pa izpodbija nekatere razloge, zaradi katerih ga naročnik ni povabil k pogajanjem o ceni, vendar pa obsežno utemeljuje kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Prvi vlagatelj izpostavlja, da se je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil le do večine očitkov, na nekatere očitke pa se ni povsem jasno opredelil ali pa je zanemaril vlagateljeve argumente in jih upošteval selektivno. Državna revizijska komisija se v nadaljevanju ni opredeljevala do drugih očitanih kršitev in pomanjkljivosti v "ponudbah", saj to ne bi več vplivalo na že sprejeto odločitev. Vendar pa ob tem Državna revizijska komisija skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v primeru, če se odloči nadaljevati postopek oddaje naročila, pregleda "ponudbe" oziroma preskusi sposobnost gospodarskih subjektov tudi upoštevajoč očitke prvega vlagatelja, pri čemer mora zagotoviti spoštovanje transparentnosti postopka oddaje naročila (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Ob tem naj naročnik pazi na to, ali obstoječa razpisna dokumentacija omogoča zagotavljanje primerljivosti "ponudb".
Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala še zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.
V zvezi z očitkom drugega vlagatelja, da je naročnik kršil protokol pogajanj, ker ga ni povabil k pogajanjem o ceni, se je Državna revizijska komisija že opredelila. Ugotovila je, da prvi vlagatelj in drugi vlagatelj nista izkazala, da je protokol pogajanj tak, da je naročnik določil, da se bo naročnik pogajal z vsemi gospodarski subjekti, ki so predložili "ponudbo".
Vlagatelj nadalje navaja, da "sodelujoči v postopku oddaje javnega naročila so svoje prvotne ponudbene cene že razkrili in s tem tudi razkrili svoja pogajalska izhodišča", vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati, kako je to razkritje vplivalo na njegov položaj. Drugi vlagatelj k pogajanjem o ceni namreč ni bil povabljen.
Drugi vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita še številne kršitve protokola pogajanj, hkrati pa izpodbija tudi razloge, s katerimi je naročnik njegovo "ponudbo" označil za nepopolno, izpostavlja pa tudi, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 15. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sprva obravnavala očitke, ki jih drugi vlagatelj uveljavlja v zvezi s "popolnostjo vlagateljeve ponudbe", pri čemer je te revizijske navedbe tudi upoštevala v povezavi z očitanimi kršitvami protokola pogajanj.
Po vročitvi odločitve o oddaji naročila ("Odločitev št. 0094/2010/JNB/6/0094" št. 6/32-6847 z dne 23. 2. 2011) 1. 3. 2011 (razvidno iz vročilnice) je drugi vlagatelj pravočasno z dopisom z dne 2. 3. 2011 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (št. 6/32-6847//8-11 z dne 8. 3. 2011) pojasnil, da "ponudba vlagatelja ni popolna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika". Naročnik je v posameznih točkah zapisal svoje "ugotovitve analize", in sicer, da drugi vlagatelj:
1. je nedopustno navedel pet alternativ pri baterijah (neskladje s točko 1.8 razpisne dokumentacije),
2. v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije ni ovrednotil postavk 2 in 3 v točki 3,
3. ni navedel oznake CNS, ki ga nudi, neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije pa je navedel dva alternativna proizvajalca (neskladje s točko 1.8 razpisne dokumentacije),
4. ni ponudil kompatibilnega sistema z obstoječim sistemom,
5. ni ponudil 34 kosov UPS 3 kVA naprav,
6. ni ponudil 12 kompletov VGA stikal in kontrolorjev,
7. je predložil dve neustrezni referenci,
8. je tehnična dokumentacija o izvedbi zahtevanega komunikacijskega ožičenja v varni sistemski sobi pomanjkljiva, ker je brez kosovnice, naveden pa je le del potrebnih elementov.
Naročnik še navaja, da "v drugem delu ponudbe za elektroinstalacijska dela" "ugotavlja naslednje pomanjkljivosti":
1. ovrednotena cena nepredvidenih del je prenizka,
2. drugi vlagatelj je navedel pet alternativ pri baterijah, določiti pa bi moral samo en tip od enega proizvajalca,
3. drugi vlagatelj bi moral pri postavki CNS navesti samo en tip od enega proizvajalca, ne pa dveh proizvajalcev.
Ker se med razlogi, zaradi katerih naročnik ni povabil tudi drugega vlagatelja k pogajanjem o ceni, nahaja tudi navedba o neoznačitvi ponujene opreme in variantni ponudbi, zaradi enakih pomanjkljivosti pa naj bi naročnik izbranega ponudnika povabil k pogajanjem in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), je Državna revizijska komisija najprej preizkusila revizijske navedbe drugega vlagatelja, povezane z alternativno navedbo baterij. Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnikov očitek o tem, da drugi vlagatelj ni ovrednotil postavk 3.1 in 3.2, tesno povezan z očitkom o petih alternativah pri baterijah, zato je Državna revizijska komisija, da bi lahko pristopila k rešitvi očitkov v zvezi z alternativami pri baterijah, najprej obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja, povezane z (ne)ovrednotenjem postavk 3.1 in 3.2.
Iz odločitve o zahtevku za revizijo je razvidno, da je naročnik navedel:
"Pri tehnični analizi ponudbe izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da sta pri postavki 3 Sistem neprekinjenega napajanja poz. 2 in 3 zajeti v poz. 1. Naročnik iz tega razloga zato ni izločil ponudbe vlagatelja."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da trditev naročnika ni povsem jasna. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi tudi izbrani ponudnik, tako kot je to storil drugi vlagatelj, zajel vrednosti postavk 3.2 in 3.3 v postavki 3.1. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik očitno pomotoma zapisal "izbrani ponudnik" namesto "drugi vlagatelj".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila št. 6/32-6847//8-11 z dne 8. 3. 2011 zapisal:
"Na začetku specifikacije (dobava, montaža, zagon in šolanje) je navedeno, da morajo biti izpolnjene oz. ovrednotene vse postavke popisa in v kolikor niso, se šteje, da je ponudba neveljavna. Ponudnik ni ovrednotil v točki 3 Sistem neprekinjenega napajanja in sicer postavki 2 in 3."
Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v zahteve pod naslovom "Dobava, montaža, zagon in šolanje" postavke 3 Sistem neprekinjenega napajanja, pri čemer je med drugim ugotovila, da je naročnik določil:
"Ovrednotiti vse postavke popisa - v kolikor je pri kateri od postavk dopisano -ne nudimo- oz. je postavka neovrednotena, se šteje, da je ponudba neveljavna."
Iz zahtev pod naslovom "Dobava, montaža, zagon in šolanje" postavke 3 Sistem neprekinjenega napajanja je razvidno, da je naročnik določil, da je treba postavke ovrednotiti. Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila št. 6/32-6847//8-11 z dne 8. 3. 2011 izhaja, da je naročnik štel, da drugi vlagatelj ni ovrednotil dveh postavk, vendar je v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotovil, da sta sporni postavki zajeti v tretji postavki (postavka 3.1), zato je zaključil, da "iz tega razloga zato ni izločil ponudbe vlagatelja". Čeprav naročnik do določene mere nejasno predstavlja svoja stališča, pa je treba zaključiti, da je v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotovil, da sta postavki 3.2 in 3.3 zajeti v postavki 3.1, kar je mogoče razumeti, da je naročnik štel, da sta na tak način tudi ovrednoteni v smislu zahtev iz razpisne dokumentacije. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni več spora glede tega, ali je drugi vlagatelj ovrednotil postavki 3.2 in 3.3. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ni posebej opredeljevala o tem očitku drugega vlagatelja, temveč je obravnavala nadaljnje očitke.
Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala očitke glede naročnikovih trditev, da je drugi vlagatelj pri baterijah predložil "ponudbo", pripravljeno v neskladju s točko 1.8 razpisne dokumentacije.
Naročnik je v točki 1.8 razpisne dokumentacije (Variantne ponudbe) določil:
"Variantne ponudbe niso dovoljene. Ponudnik lahko predloži samo eno ponudbo. Ponudnik, ki predloži več kot eno ponudbo bo izločen iz postopka."
Pravila v zvezi z variantnimi ponudbami določa 42. člen ZJNVETPS. Iz prvega odstavka 42. člena ZJNVETPS izhaja, da v primeru, če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki. V drugem odstavku 42. člena ZJNVETPS je določeno, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: če variantne ponudbe niso dopuščene, jih naročnik ne sme upoštevati. Skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZJNVETPS mora naročnik, ki dopusti predložitev variant, v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev. Skladno s četrtim odstavkom 42. člena ZJNVETPS se obravnavajo samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izključno iz razloga, ker bi izvedba variante pomenila javno naročilo storitve namesto javnega naročila blaga in obratno.
Iz podanih pravnih podlag je razvidno, da so variantne ponudbe dopustne, če jih naročnik dopusti. Variantne ponudbe so možne v primeru, če je merilo za izbiro ponudb ekonomsko najugodnejša ponudba. Prvi odstavek 42. člena ZJNVETPS variantnih ponudb ne predvideva v primeru merila najnižja cena.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot merilo določil najnižjo ceno (točka IV.2.1 obvestila o naročilu; točka 1.15 razpisne dokumentacije), zato je vprašljivo, ali je pravilo iz točke 1.8 uporabljivo tudi v primeru konkretne nabave. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da v primeru, da bi bilo mogoče pravilo iz točke 1.8 razpisne dokumentacije uporabiti v konkretnem primeru, ni mogoče pritrditi naročniku, da je drugi vlagatelj ravnal v nasprotju s točko 1.8 razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik postavko 3.2 opredelil:
"Akumulatorske baterije z dolgo življenjsko dobo 10 -12 let po Eurobat, IU prekinjalno polnjenje akumulatorjev s temperaturno kompenzacijo, stabilnost napetosti polnjenja akumulatorjev UÂ"0,4%. Avtonomija minimalno 20 minut pri obremenitvi 90 kW. Akumulatorji nameščeni v kabinetih z zaščitnimi elementi."
Iz podanega opisa postavke 3.2 je razvidno, da je naročnik določil posamezne tehnične lastnosti artikla.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja in ugotovila, da je v sporni postavki 3.2 pri zapisu znamke in tipa akumulatorskih baterij vpisal podatke o petih znamkah in tipih artiklov, pri čemer je podatke o posameznem ponujenem blagu ločil z veznikom "ali". Tako je drugi vlagatelj pri postavki 3.2 zapisal "FIAMM 12FLB xxx ali ENERSYS 12HX xxx ali YUASSA SWL xxxx ali CSB HRL 12 xxxx ali EXIDE P12". Iz tega je tako razvidno, da je drugi vlagatelj pri postavki 3.2 ponudil pet alternativ.
Iz sporne postavke 3.2 ni razvidno, da bi drugi vlagatelj za sporne alternative ponudil različne cene, saj je ceno za postavko 3.2 zajel v postavki 3.1. Drugi vlagatelj je pri postavki 3.2 namreč zapisal "Zajeto v poz. 1.!", postavka 3.1 pa vsebuje le eno ceno in poleg vrednosti postavke 3.1 vključuje tudi vrednost postavke 3.3 in ne le postavke 3.2.
Drugi vlagatelj se v utemeljitev svojega stališča sklicuje na elektronsko sporočilo, ki mu ga je 14. 10. 2010 poslala oseba iz družbe, pri kateri je drugi vlagatelj povpraševal po razpisanih izdelkih.
Državna revizijska komisija je vpogledala v to elektronsko sporočilo, pri čemer je ugotovila, da je v njem navedeno, da ima družba, pri kateri je drugi vlagatelj povpraševal po razpisanih izdelkih, sklenjene pogodbe z več proizvajalci akumulatorjev v izogib nepredvidenim situacijam na svetovnem trgu. Ta družba je nadalje navedla, da v "modele UPS-ov 100 kVA" vgrajuje baterije proizvajalcev, ki jih je naštela v stolpcu pod petimi zaporednimi številkami. Naštete oznake baterij so enake tistim, ki jih je drugi vlagatelj zapisal pri postavki 3.2 v "ponudbi". Državna revizijska komisija ugotavlja, da drži navedba drugega vlagatelja, da je ta družba v navedenem elektronskem sporočilu izjavila, da "se v ponujeni UPS vgrajujejo vse akumulatorske baterije, katere je vlagatelj navedel v ponudbi", vendar iz tega ni razvidno, da bi ta družba tudi izjavila, da baterije različnih proizvajalcev hkrati vgrajuje v isto napravo za brezprekinitveno napajanje. Da kaj takega iz elektronskega sporočila ne izhaja, je mogoče sklepati tudi iz tega, kako je drugi vlagatelj izpolnil podatke v postavki 3.2. Drugi vlagatelj namreč pri naštevanju ni nikoli navedel veznika "in", temveč je vsakič navedel veznik "ali".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.8 razpisne dokumentacije zapisal pravila glede variantnih ponudb.
Glede na ugotovljene okoliščine Državna revizijska komisija ocenjuje, da ponudbe drugega vlagatelja zaradi vpisa podatkov za pet vrst blaga pri postavki 3.2, ni mogoče obravnavati kot variantno ponudbo in da ne gre za primer iz točke 1.8 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru še vedno za eno ponudbo, v kateri pa drugi vlagatelj pri postavki 3.2 ponuja pet alternativ predmeta izpolnitve, pri čemer je vrednost postavke 3.2 še vedno vključena v (nespremenjeno) vrednost postavke 3.1. Res je, da naročnik ni nič konkretno navedel glede (ne)možnosti ponujanja alternativ, vendar pa je iz razpisne dokumentacije dovolj jasno razvidno, da naročnik z zahtevo po vpisu znamke in tipa (uporabljena ednina) ne išče artiklov več različnih znamk in tipov, temveč artikle ene znamke in enega tipa. Na slednje naročnik po oceni Državne revizijske komisije upravičeno opozarja v odločitvi o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija ocenjuje, da na takšno stališče ne more vplivati dejstvo, da je naročnik pod naslovom "Dobava, montaža, zagon in šolanje" postavke 3 Sistem neprekinjenega napajanja določil: "Navesti je potrebno točen tip naprave in elementov, ki jih ponudnik namerava vgraditi in priložiti tehnično dokumentacijo naprav in elementov.", a ni posebej izpostavil pojma znamka. Hkrati pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da ravno zahteva po vpisu "točnega tipa" (znova uporaba ednine) v kombinaciji z zahtevo v popisu po obveznem vpisu znamke odkazuje na vpis podatka le o enem tipu ene znamke. Na zadostno jasnost tega dela razpisne dokumentacije sicer kaže tudi dejstvo, da se drugi vlagatelj v utemeljitev svojih navedb ne sklicuje na nejasnost razpisne dokumentacije v zahtevah iz popisa glede obveznega vpisa "znamke in tipa" in zahtev pod naslovom "Dobava, montaža, zagon in šolanje" postavke 3 Sistem neprekinjenega napajanja, temveč razlaga napačnost naročnikovega stališča le glede na točko 1.8 razpisne dokumentacije.
Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila št. 6/32-6847//8-11 z dne 8. 3. 2011 ni razvidno, da bi naročnik ugotovil, da posamezni alternativno ponujeni izdelki pri postavki 3.2 ne ustrezajo tehničnim specifikacijam, ki jih je določil v postavki 3.2 (drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da "vse navedene baterije so tehnično ustrezne"), temveč je navedel, da "ni mogoče razbrati iz ponudbe, katera varianta je upoštevana". Vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da samo dejstvo, da je drugi vlagatelj pri postavki 3.2 zapisal pet alternativ, še ne pomeni razloga za izločitev "ponudbe", saj bi naročnik s pojasnilom od drugega vlagatelja lahko dosegel informacijo, kateri konkreten artikel izmed teh petih drugi vlagatelj ponuja naročniku. Zahteva po takem pojasnilu ne bi pomenila, da bi drugi vlagatelj spreminjal ponujeni artikel, temveč bi pomenila konkretizacijo artikla izmed tistih artiklov, ki jih je drugi vlagatelj že navedel (in ponudil) v "ponudbi". Ob tem Državna revizijska komisija ocenjuje, da je utemeljeno opozorilo drugega vlagatelja, sicer uporabljeno v nekoliko drugačnem kontekstu, da bi moral naročnik zaradi enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) na pojasnilo pozvati tudi drugega vlagatelja. Naročnik je namreč izbranemu ponudniku in drugemu gospodarskemu subjektu, ki je sodeloval pri pogajanjih o ceni, omogočil, da pojasnita svoji "ponudbi" (gl. dopisa št. 6/32-6847-11 z dne 20. 1. 2011).
Ob predhodnih ugotovitvah je Državna revizijska komisija nadalje pristopila k obravnavi revizijskih navedb drugega vlagatelja v zvezi s kršitvijo enakopravne obravnave pri izvedbi pogajanj s tem, da je naročnik "Izbranemu ponudniku omogočil spreminjanje proizvajalcev in tipov posamičnih postavk. V kolikor je Izbrani ponudnik v tem novem popisu navedel elemente drugih proizvajalcev/tipov, je to nedopustno, saj tega razpisna dokumentacija ni predvidela, prav tako pa bi v takšnem primeru naročnik zaradi zagotavljanja načela enakopravne obravnave ponudnikov moral takšne menjave omogočiti tudi vlagatelju."
Državna revizijska komisija pritrjuje drugemu vlagatelju, da je naročnik z dopisom št. 6/32-6847 z dne 25. 1. 2011 izbranega ponudnika povabil na pogajanja. Iz tega dopisa je razvidno, da naročnik izbranega ponudnika vabi na "pisna pogajanja o znižanju ponudbene cene" in ne tudi na pogajanja v tehničnem delu. Na tak zaključek ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je naročnik izbranemu ponudniku tudi zapisal:
"V prilogi vam posredujemo obrazec št. 1 ''Ponudba'', obrazec št. 2 ''Ponudbeni predračun'' in Excell tabele s popisi del za elektroinstalacijska dela. Ostali del ponudbe s ponujeno opremo oddate v enaki obliki in vsebini kot ste oddali v prvi ponudbeni dokumentaciji."
Iz podanih zapisov je razvidna namera naročnika, da se pogaja le o cenah. To jasno izhaja tudi iz zapisa "V kolikor do navedenega roka ne bomo prejeli vaše nove ponudbe se smatra, da ostajate pri prvotno ponujenih cenah.", ki se nahaja v tem dopisu. Spornega dela dopisa, kjer naročnik navaja, da izbranemu ponudniku pošilja posamezne obrazce in kako naj izbrani ponudnik odda "ostali del ponudbe", po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče brati ločeno od tega, da se naročnik sklicuje le na pogajanja o ceni. Ker so v popisu predvideni prostori za vpis cen ponujenega blaga, je razumljivo, da je naročnik posredoval izbranemu ponudniku tudi ta obrazec, saj bo le tako naročnik seznanjen, kako bo izbrani ponudnik v primeru znižanja (gl. odgovor, objavljen 28. 9. 2010, ob 10.41, na portalu javnih naročil) skupne cene (obrazec št. 2 â" ponudbeni predračun) to predstavil po posameznih postavkah. Vendar pa zaradi tega ni mogoče zaključiti, da je naročnik izbranemu ponudniku "omogočil" "menjave" proizvajalcev in tipov, kot to zatrjuje drugi vlagatelj. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je neutemeljena trditev drugega vlagatelja, da je naročnik v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov izbranemu ponudniku s spornim dopisom omogočil posege v tehničnem delu.
Državna revizijska komisija je tudi vpogledala v "ponudbo - pogajanja", pri čemer v obrazcu popisa ni zasledila, da bi izbrani ponudnik navajal nove proizvajalce in tipe. Trditve drugega vlagatelja so sicer tudi kontradiktorne, saj sprva navaja le hipotetično stanje (V kolikor je Izbrani ponudnik v tem novem popisu navedel elemente drugih proizvajalcev/tipov, â??), ki ga nato spremeni v izvršeno dejanje, čeprav ne konkretizira, v katerih postavkah naj bi izbrani ponudnik spremenil proizvajalce ali tipe ([â??] je dejstvo, da je Izbrani ponudnik predložil dve ponudbi, saj je k drugi ponudbi (manjša mapa, naslovljena "ponudba â" pogajanja") predložil nov popis, v katerem so navedeni novi proizvajalci oz. tipi ponujene opreme.).
Vendar pa drugi vlagatelj izpostavlja še izmenjavanje podatkov pri postavki 3.1, saj ugotavlja, da je izbrani ponudnik navedel, da ponuja "Piller AP Premium 100", v seznamu opreme pa navaja, da ponuja "Chloride 80-NET", katerega proizvajalec ni Piller. Drugi vlagatelj še navaja, da je bila v ponudbi predložena dokumentacija za "Chloride 80-NET", ne pa za Piller. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik napravo, ki jo ponuja, določil šele naknadno, in sicer med pogajanji.
Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila po vpogledu v "ponudbo - pogajanja" izbranega ponudnika, v obrazcu popisa ni zasledila, da bi izbrani ponudnik navajal nove proizvajalce in tipe, kot izhajajo iz obrazca popisa v "ponudbi" pred postopkom s pogajanji. Tako je v teh obrazcih popisov pri postavki 3.1 obakrat navedeno "Piller AP Premium 100".
Vendar Državna revizijska komisija ponavlja, da je pri vpogledu v "ponudbo" ugotovila, da se v njej nahajata dva "seznama vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca". V prvem seznamu je izbrani ponudnik kot kodo navedel podatek "80-NET", v opisu pa je poleg tehničnih lastnosti izrecno zapisal "Chloride 80-NET". Izbrani ponudnik se v tem delu "seznama vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca" ne sklicuje na artikle proizvajalca Piller. Za tem seznamom se nahaja dokumentacija proizvajalca izdelka "Chloride 80-NET". Drugače pa je v drugem "seznamu vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca", saj je izbrani ponudnik za kodo zapisal "AP PREMIUM 100". Za tem drugim seznamom se nahaja dokumentacija proizvajalca Piller.
Državna revizijska komisija po vpogledu v "ponudbo - pogajanja" izbranega ponudnika ugotavlja, da se pojavlja le en "seznam vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca", v katerem je pri artiklu pod postavko 3.1 kot koda navedena oznaka "AP PREMIUM 100". Iz navedenega je razvidno, da je izbrani ponudnik določil, da v "seznamu vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca" ohrani proizvajalca Piller.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom št. 6/32-6847-11 z dne 20. 1. 2011 pozval na pojasnila glede postavke 3.1. Iz tega dopisa ni razvidno, da se je naročnik skliceval bodisi na izdelek z oznako "Chloride 80-NET" bodisi na izdelek z oznako "AP PREMIUM 100", temveč je dopis napisan zelo na splošno:
"Predlagatelj naročila je pregledal tehnični del ponudbene dokumentacije, kjer ugotavlja, da iz priložene dokumentacije ni možno ugotoviti tehnične ustreznosti ponujenih UPS naprav oz. izkoristka naprave. Na podlagi navedenega vas prosimo, za dodatno obrazložitev natančnega izkoristka ponujene UPS naprave (postavka 3, pozicija 1). Naročnik je v svojih zahtevah napisal 98,8 % izkoristek."
Na ta naročnikov dopis se je izbrani ponudnik odzval z dopisom z dne 24. 1. 2011, iz katerega je razvidno, da se sklicuje na artikel z oznako "Piller AP Premium". K dopisu je predložil še izjavo proizvajalca Piller z dne 5. 1. 2011 in prospektno gradivo. Iz tega je mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik dovolj jasno prikazal, da ponuja artikel proizvajalca Piller in ne artikel proizvajalca, ki proizvaja artikel z oznako "Chloride 80-NET".
Iz navedenega je razvidno, da se je naročnik še pred pogajanji seznanil s tem, da bo izbrani ponudnik, čeprav je v "ponudbi" zapisal podatke o dveh različnih artiklih, zagotovil artikel proizvajalca Piller, ne pa artikla proizvajalca, ki proizvaja artikel z oznako "Chloride 80-NET". Navedeno pa po oceni Državne revizijske komisije omogoča zaključek, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 15. člena ZJNVETPS), saj je iz vsebinsko enakega razloga drugega vlagatelja (vsaj glede baterij) izključil iz nadaljnjega postopka oddaje naročila, izbranega ponudnika pa je v postopku javnega naročanja zadržal in mu omogočil nadaljnje sodelovanje. Državna revizijska komisija ocenjuje, da ni vsebinske razlike med tem, da je drugi vlagatelj v popisu navedel več alternativ, tega pa ni storil tudi izbrani ponudnik, temveč zadošča ugotovitev, da je iz "ponudbe" izbranega ponudnika razvidno, da je ponudil dve alternativi.
še nekoliko drugače je pri postavki 3.4 Statično preklopno stikalo 300 A, 4 polno.
V "ponudbi" je izbrani ponudnik v seznam vpisal, da ponuja artikel proizvajalca Piller, tip "Apotamus" (naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo enkrat zapiše, da gre za Apotrans, drugič pa za Aputamus) AT 160, v obeh "seznamih vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca" pa je kot kodo navedel "Cross cabinet", kar je glede na predloženi katalog oznaka proizvajalca Chloride in ne Piller.
Državna revizijska komisija po vpogledu v "ponudbo - pogajanja" izbranega ponudnika ugotavlja, da je pri popisu za postavko 3.4 naveden artikel proizvajalca Piller, tip "Apotamus" (naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo enkrat zapiše, da gre za Apotrans, drugič pa za Aputamus) AT 160, v edinem "seznamu vse ponujene opreme skupaj s kataloškimi oznakami proizvajalca" pa oznaka "Cross cabinet".
Tudi iz opisanega je razvidno, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 15. člena ZJNVETPS), saj je iz vsebinsko enakega razloga drugega vlagatelja (vsaj glede baterij) izključil iz nadaljnjega postopka oddaje naročila, izbranega ponudnika pa je v postopku javnega naročanja zadržal in mu omogočil nadaljnje sodelovanje. Vendar še več. Iz dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil v postopku javnega naročanja, je razvidno, da so si podatki o artiklih, ki jih izbrani ponudnik ponuja naročniku, celo nasprotujoči, pa to naročnika ni oviralo, da je zaključil, kaj mu izbrani ponudnik ponuja. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je vpogledala tudi na spletno stran proizvajalca Piller (http://www.piller.com/), pri čemer je s pomočjo iskalnika iskala imeni "Apotamus" in "Aputamus", vendar zadetkov ni našla, našla pa jih je na imeni "Apotrans" in "Apostar".
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je tudi drugi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal med gospodarski subjekti neenakopravno (kršitev 15. člena ZJNVETPS). Že ugotovitev te kršitve pa je zadostna podlaga, da se lahko ugotovi, da je naročnik izvajal pogajanja na način, ki ni bil določen v protokolu pogajanj in razpisni dokumentaciji. Že ugotovitev te kršitve je zato zadostna podlaga za ravnanje po tretji alinei prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in postopka s pogajanji v delu, od katerega naprej je naročnik vabil izbranega ponudnika in drugi gospodarski subjekt na pogajanja (vabilo z dne 25. 1. 2011). Z razveljavitvijo navedenih naročnikovih odločitev in ravnanj se postopek oddaje naročila vrne v fazo, ko naročnik pregleda "ponudbe" oziroma preizkusi, ali so gospodarski subjekti sposobni (prim. prvi odstavek 45. člena ZJNVETPS). Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja še številne druge kršitve naročnika v zvezi s svojo "ponudbo", "ponudbo" izbranega ponudnika ter zatrjuje kršitev enakopravne obravnave (kršitev 15. člena ZJNVETPS) in protokola pogajanj. Državna revizijska komisija se v nadaljevanju ni opredeljevala do drugih očitanih kršitev in pomanjkljivosti v "ponudbah", saj to ne bi več vplivalo na že sprejeto odločitev. Vendar pa ob tem Državna revizijska komisija skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v primeru, če se odloči nadaljevati postopek oddaje naročila, pregleda "ponudbe" oziroma preskusi sposobnost gospodarskih subjektov tudi upoštevajoč očitke drugega vlagatelja, pri čemer mora zagotoviti spoštovanje transparentnosti postopka oddaje naročila (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Ob tem naj naročnik pazi na to, ali obstoječa razpisna dokumentacija omogoča zagotavljanje primerljivosti "ponudb" oziroma ali omogoča, da gospodarski subjekti ponudijo izvedbo predmeta naročila na enakih osnovah, in sicer po ceni, za katero bo znano, kaj so vanjo vključili in kako. Namreč, ne glede na odgovor, ali bi Državna revizijska komisija v primeru, da bi obravnavala vse kršitve, ki jih očita drugi vlagatelj, ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika neupravičeno pozval na pogajanja o ceni in "ponudbo" drugega vlagatelja neupravičeno označil za nepopolno oziroma da mu ni priznal sposobnosti, bi se glede naročnikovega očitka glede prenizko ovrednotene cene nepredvidenih del ob ugotovitvi, da naročnik ni postavil natančnejših navodil za izračun nepredvidenih del v višini 10 %, postavilo vprašanje, kaj vlagatelj ponuja. Tudi morebitna "popolnost" "ponudbe" drugega vlagatelja pred pogajanji pa bi se zaradi vprašanja upoštevanja vsebine ponudbe glede na vrednost nepredvidenih del lahko zaradi pomanjkljivosti razpisne dokumentacije izkazala za sporno glede na enakopravno obravnavo ponudnikov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).
Ker je prvi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov, stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 960 eurov, ter izdatke v po tarifnih številkah 6002 v skupnem znesku 20 eurov, povečanih za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.
Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin, težavnosti in zapletenosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 5.984 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).
Ker je drugi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov in stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 960 eurov.
Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin, težavnosti in zapletenosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 5.960 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 29. 9. 2011
Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor,
- odvetniška pisarna Goran Kanalec, štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Siemens, d. o. o., Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.