Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-170/2011 Dars, d.d.

    Številka: 018-170/2011-17
    Datum sprejema: 13. 9. 2011

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja KOSTMANN GesmbH, Burgstall 44, 9433 St. Andrä im Lavanttal, Avstrija, ter KOSTMANN, d. o. o., Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katera zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13. septembra 2011 sprejela

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. aprila 2011 se v delu, v katerem o njem še ni bilo odločeno s sklepom Državne revizijske komisije številka 018-170/2011-9, z dne 21. julija 2011, zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 3.232,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13. julija 2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, evidenčna številka 000166/2010, katerega predmet je "[o]bnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. julija 2010 (pod številko objave JN6811/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 15. decembra 2010 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/SS-166, zoper katerega je zahtevek za revizijo vložil konzorcij, ki so ga sestavljali PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina, SCT Asfalti, d. o. o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana - Črnuče, ter CPK, d. d., Koper, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). V posledici zahtevka za revizijo, ki ga je vložil omenjeni konzorcij, je naročnik sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je navedeni zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo konzorcija po povrnitvi stroškov revizijskega postopka. Konzorcij je naročnika z vlogo obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija pa je dne 01. marca 2011 sprejela sklep številka 018-25/2011-6 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-25/2011-6), s katerim je zahtevku za revizijo konzorcija ugodila in razveljavila naročnikov takratni sklep o oddaji javnega naročila, ugodila pa je tudi zahtevi konzorcija za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 31. marca 2011 sprejel (nov) sklep o oddaji javnega naročila, številka 402-26/10-RPP/BP-166-I (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno javno naročilo odda "ponudniku J.V. Primorje d.d. Ajdovščina + SCT Asfalti d.o.o. Ljubljana + CPK d.d. Koper" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 13. aprila 2011 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, da razveljavi odločitev naročnika, s katero je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled v izbrano ponudbo, pa tudi, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo". V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
    âˆ" je naročnik s tem, ko se je v svoji odločitvi o zavrnitvi njegove zahteve za vpogled v izbrano ponudbo, skliceval na 22. člen ZJN-2, nepravilno uporabil materialno pravo, kršil pa je tudi "temeljno načelo enakopravne obravnave",
    âˆ" je izbrana ponudba sestavljena "na čin, ki" ni skladen s pravili poštene konkurence, saj bi "CPK Koper d.d. lahko oddal na predmetnem razpisu samostojno ponudbo, enako Primorje Ajdovščina d.d.",
    âˆ" je naročnikova odločitev, po kateri je izbrana ponudba (v končni posledici) popolna, nepravilna in nezakonita iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo,
    âˆ" je njegova ponudba popolna, naročnikova odločitev, ki se nanaša na neprimernost in posledično nepopolnost njegove ponudbe, pa je nepravilna in nezakonita iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo.

    Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 402-11/11-RPP/IP-166-1V, z dne 19. aprila 2011, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo originalnega potrdila o vplačilu takse. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni povratnici, vrnjeni naročniku, prejel dne 20. aprila 2011, dne 21. aprila 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo z dne 21. aprila 2011, poimenovano "Plačilo takse v višini 5.000,00â?? za postopek revizije javnega naročanja, poziv št.: 402-11/11-RPP/IP-166-1V z dnem, 20.04.2011", skupaj s prilogama ("IZPIS NALOGOV ZA RAČUN" in "Nalog BN02").

    Naročnik je, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 26. aprila 2011 prejel vlogo konzorcija, z dne 22. aprila 2011, poimenovano "PRIGLASITEV STRANSKE INTERVENCIJE in OPREDELITEV V ZVEZI Z NAVEDBAMI IZ VLOŽENEFA REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA ponudnika Kostmann d.o.o. Slovenj Gradec".

    Naročnik je dne 26. aprila 2011 sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (in "dopolnitev po pozivu naročnika dne 22.04.2011") zavrgel, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka pa je zavrnil. Zoper omenjeni sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 04. maja 2011 in vlogo z dne 04. maja 2011, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA REVIZIJE PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", o katerih je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-124/2011-4, z dne 19. maja 2011.

    Naročnik je dne 08. junija 2011 sprejel sklep številka 402-20/11-166/SS-I, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrnil, v preostalem delu pa je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper omenjeni sklep je vlagatelj vložil vlogo z dne 13. junija 2011, poimenovano "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije" postopka oddaje zadevnega javnega naročila "pred Državno revizijsko komisijo", ter pritožbo z dne 13. junija 2011. V navezavi na omenjeni vlogi je Državna revizijska komisija izdala sklep številka 018-170/2011-4, z dne 24. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-170/2011-4).

    V posledici izdanega sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-170/2011-4, je naročnik dne 30. junija 2011 sprejel sklep številka 402-9/11-166/SS-II (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zahteva vpogled v izbrano ponudbo, izpodbija pravilnost izbrane ponudbe in izpostavlja kršitev konkurenčnega prava, kot neutemeljenega zavrnil. Po prejeti odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011 je vlagatelj vložil vlogo z dne 04. julija 2011, iz katere izhaja, da se vlagatelj z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011 ne strinja, zato zahteva nadaljevanje postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 04. julija 2011).

    Državna revizijska komisija je dne 21. julija 2011 izdala sklep številka 018-170/2011-9, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu ugodila in sicer na način, ki izhaja iz njegovega izreka (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-170/2011-9).

    Naročnik je, kakor to izhaja iz zapisnika vpogleda številka 402-26/11-300-166, z dne 29. julija 2011, vlagatelju (sklicujoč se na sklep Državne revizijske komisije številka 018-170/2011-9) omogočil vpogled v izbrano ponudbo in sicer v delih, ki so v omenjenem zapisniku navedeni.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 02. avgusta 2011 na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo z dne 02. avgusta 2011, poimenovano "Prva pripravljalna vloga v postopku revizije javnega naročila Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0655 Unec - Postojna od km 8,230 do km 11,380 in na A1/0656 Postojna - Razdrto od km 0,000 do km 1,150" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 02. avgusta 2011).

    Državna revizijska komisija je dne 11. avgusta 2011 prejela naročnikov dopis, številka 402-38/11-PK-166, z dne 10. avgusta 2011, dne 17. avgusta 2011 pa je naročnika s pozivom številka 018-170/2011-14 pozvala na odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke na njem, prejel dne 18. avgusta 2011, dne 22. avgusta 2011 pa je Državna revizijska komisija (v prilogi spremnega dopisa številka 402-38/11-RPP/SS-III, z dne 22. avgusta 2011) prejela dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila in postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je dne 29. avgusta 2011 prejela tudi vlogo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, opravilna številka R-9/2011, z dne 26. avgusta 2010 (očitna pomota - pravilno: z dne 26. avgusta 2011; opomba Državne revizijske komisije).

    Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi njegovega 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN). Ker se je predmetni postopek revizije z vložitvijo zahtevka za revizijo začel dne 13. aprila 2011 (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami - v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), torej pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo prvega odstavka 82. člena ZPVPJN) dokonča po (določbah) ZRPJN.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (točka "IV.1.1) Vrsta postopka"). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 27. julija 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede po dosedanjih predpisih (brez upoštevanja novele ZJN-2C).

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v svojem sklepu številka 018-170/2011-4 med drugim zapisala, da je vlagatelj "v zadevnem postopku zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo" (to je zoper sklep številka 402-20/11-166/SS-I, z dne 08. junija 2011) "pravočasno vložil obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, o katerem Državna revizijska komisija še ni odločala". Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila vložil tudi obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 04. julija 2011, pri čemer je Državna revizijska komisija v svojem sklepu številka 018-170/2011-9 med drugim zapisala, da se v tisti fazi postopka "ni vsebinsko (meritorno) opredeljevala do preostalih domnevnih kršitev naročnika, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, oziroma o njih (še) ni vsebinsko (meritorno) odločala".

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo. Vlagatelj v celoti prereka naročnikovo odločitev, ki se nanaša na neprimernost in posledično nepopolnost njegove ponudbe, pa tudi obrazložitev, saj naj bi bila ta nepravilna in nezakonita.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v naročnikovo odločitev o oddaji naročila ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo opredelil za neprimerno, posledično pa za nepopolno, iz razloga, ker je pri pregledu analize enotne cene za predračunsko postavko "podpoglavje 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", ugotovil, da iz predložene analize enotne cene za omenjeno postavko izhaja cena po enoti mere postavke 8,230 EUR, v ponudbenem predračunu pa je ponudnik (vlagatelj) za postavko "1.2.2 Planum temeljnih tal, postavka S 2 2 381", navedel ceno 8,22 EUR. V posledici navedenega je naročnik zaključil, da vlagateljeva ponudba v navedenem delu ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, saj ponudnik (vlagatelj) za navedeno analizo enotne cene postavke S 2 2 381 ni upošteval zahteve, po kateri morajo biti cene po enoti mere postavke enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v naročnikovo odločitev o oddaji naročila nadalje ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v delu, ki se nanaša na zahtevo "podčlen[a] 13.1 b/7 navodil", iz razloga, ki je v odločitvi o oddaji naročila naveden, ocenil tudi za formalno nepopolno.

    V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odločitvi o oddaji naročila naročnik ugotovil razloge za neprimernost vlagateljeve ponudbe, ki smiselno sledijo razlogom, zaradi katerih je Državna revizijska komisija v svojem sklepu številka 018-25/2011-6 zaključila, da je takratni vlagatelj (sedanji ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) v delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je takrat izbrano ponudbo (torej ponudbo sedanjega vlagatelja) opredelil za primerno in popolno, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, pa tudi v povezavi z določbami lastne razpisne dokumentacije (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je odločitev naročnika v delu, ki se nanaša na predračunsko postavko podpoglavja 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavko S 2 2 381, nepravilna in nezakonita, ker se ponudbena cena in rok izvedbe (obe sta bili določeni kot merilo za izbiro ponudb) v ponudbi vlagatelja nista spremenila, saj je pri pripravi ponudbe vlagatelja prišlo do lapsusa (navedeno pa je razlog, da prihaja do očitane razlike med analizo cene in ponudbenim predračunom). Omenjenemu zaključku vlagatelja, ki ga podaja v zahtevku za revizijo, ni mogoče slediti. Dejstvo je namreč, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1) določil, da morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" [â??] "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke" (navedena zahteva pa tudi sicer sledi smislu zahteve po navedbi analize cen posamezne postavke v ponudbi), ker vlagateljeva ponudba citirani zahtevi razpisne dokumentacije ni sledila, pa je potrebno zaključiti, da bi naročnik lahko vlagateljevo ponudbo (upoštevaje določbe razpisne dokumentacije) opredelil za (primerno in) popolno zgolj v primeru, če bi vlagatelj izpostavljeni naročnikovi zahtevi sledil. Vlagatelj omenjeni zahtevi, kot v zahtevku za revizijo priznava tudi sam, ni sledil. Ker je naročnik za predračunsko postavko podpoglavja 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavko S 2 2 381, kot eno od zgolj petih postavk (!) zahteval, da mora biti cena po enoti mere postavke enaka, kot je izračunana z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke, je ugotoviti, da je naročnik omenjeno postavko očitno ocenil kot eno od najbolj pomembnih v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Naročnik namreč analize cen ni zahteval za vse predračunske postavke, kar pomeni, da se je od ponudnikov (tako tudi vlagatelja) v omenjeni predračunski postavki zahtevala še posebna pozornost in posebna pazljivost. Analiza cene se mora že po njenem bistvu in temeljnem namenu, zaradi katerega se zahteva, ujemati s ponujeno ceno po enoti mere postavke, saj je le tako mogoče preveriti, ali je cena, ki jo ponudnik (za posamezno predračunsko postavko) ponuja v svoji ponudbi, ustrezno izračunana. Če med analizo cene po enoti mere postavke in ceno po enoti mere postavke pride do razhajanja, ni mogoče (kot v konkretnem primeru) preveriti, ali je prišlo do lapsusa (kot razhajanje med ceno po enoti mere postavke in analizo cene po enoti mere postavke označuje vlagatelj) pri ceni po enoti mere postavke ali pri analizi cene po enoti mere postavke, ki bo lahko pomembna tudi pri samem izvajanju pogodbe. Upoštevaje bistvo in temeljni namen analize cene je torej bolj prepričljivo zaključiti, da je prišlo do (nedopustnega) odklona v ceni po enoti mere postavke (ki je, upoštevaje prvo alinejo drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ponudnik ne sme spreminjati), kakor pa do lapsusa v analizi cene po enoti mere postavke. Cena po enoti mere postavke je namreč tista, ki mora slediti analizi cene po enoti mere postavke. Glede na doslej navedeno tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "bi moral naročnik vlagatelju omogočiti, da pojasni in odpravi lapsus". Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako ni izkazal oziroma dokazal, da bi šlo v primeru že večkrat omenjene postavke morebiti za očitno računsko napako, ki bi jo smel popraviti izključno naročnik ob pisnem soglasju vlagatelja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija tudi sicer ocenjuje, da v konkretnem primeru ne gre za očitno računsko napako, ki bi jo bilo mogoče podrediti normi tretjega odstavka 78. člena ZJN-2.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo (v izpostavljenem delu) označil za neprimerno in nepopolno ter jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj namreč v navezavi na predračunsko postavko podpoglavja 1.2.2 Planum temeljnih tal, postavko S 2 2 381, v svoji ponudbi ni sledil izrecni zahtevi razpisne dokumentacije (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1), po kateri morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" [â??] "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke".

    Omenjenega zaključka ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-100/05-34-821, sprejet dne 18. aprila 2005 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-100/05-34-821), saj ta za predmetni postopek ni pravno relevanten. Analiza cen v sklepu številka 018-100/05-34-821 se tako obravnava v navezavi na pravico do vpogleda in vprašanje poslovne skrivnosti. Tudi materialna podlaga je druga (Zakon o javnih naročilih - Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04). Navedbo v sklepu številka 018-100/05-34-821, da "posamezne postavke ponudbenega predračuna z analizami cen praviloma (tako tudi v tem postopku) niso predmet ocenjevanja po razpisnih merilih", je zato potrebno razumeti v kontekstu tedanjega sklepa in konkretnega dejanskega stanja v takratnem postopku (to se navezuje, kot že zapisano, na pravico do vpogleda in vprašanje poslovne skrivnosti). Poleg tega že beseda "praviloma" kaže na to, da citirane navedbe ni mogoče obravnavati kot pravila, kot bistveno pa je potrebno upoštevati, da je v tokratnem postopku naročnik izrecno zahteval (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1 razpisne dokumentacije), da morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" [â??] "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke".

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo (v izpostavljenem delu) označil za neprimerno in nepopolno ter jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje, da bi ga naročnik v delu ponudbe, ki se nanaša na priloge "C", "C1", "D" in "D1", moral pozvati, da svojo ponudbo "formalno dopolni". Obravnava izpostavljenih navedb namreč na vlagateljev položaj v postopku v ničemer ne bi mogla vplivati.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo (vloga z dne 02. avgusta 2011, upoštevaje sklep Državne revizijske komisije številka 018-170/2011-9), ne pa tudi v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik (ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) očitno zavajal naročnika s tem, ko je podpisal "izjavo o nezavajajočih podatkih", saj naj bi šlo iz predložene dokumentacije ugotoviti, da ima vodilni partner v izbrani ponudbi neporavnane zapadle obveznosti iz preteklih postopkov javnih naročil. Vlagatelj namreč v slednje navedenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je nepopolnost izbrane ponudbe), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo (s strani vlagatelja) zatrjevanih kršitev naročnika.

    Vlagatelj v vlogi z dne 02. avgusta 2011 zatrjuje, da izbrana ponudba "ni pravilna, primerna in posledično ni popolna", ker je izbrani ponudnik (ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) pri predračunski postavki podpoglavja 1.4.4 Oprema za zavarovanje predmeta, postavki S 6 4 455, naredil napako pri seštevanju, to je napako v višini 0,01 EUR na enoto mere, kar na nivoju postavke predstavlja 35,15 EUR (za toliko bi morala biti, po prepričanju vlagatelja, končna ponudbena cena (v izbrani ponudbi) višja).

    V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v izbrano ponudbo, pri tem pa ugotovila, da je v njej pod predračunsko postavko podpoglavja 1.4.4 Oprema za zavarovanje predmeta, postavko S 6 4 455, v ponudbenem predračunu zapisana cena po enoti mere (brez davka na dodano vrednost) v znesku 71,15 EUR. Ob vpogledu v analizo cene po enoti mere omenjene postavke je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v vrstici "SKUPAJ:" stolpca "Znesek" prav tako zapisan znesek 71,15 EUR. Dejansko stanje v izbrani ponudbi v navezavi na dejansko stanje v vlagateljevi ponudbi torej ni enako, niti primerljivo, saj izbrana ponudba v izpostavljenem delu (upoštevaje izpostavljena podatka 71,15 EUR) sledi zahtevi razpisne dokumentacije (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1), po kateri morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" [â??] "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke". Vendar pa je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali vlagatelj utemeljeno zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pri omenjeni predračunski postavki naredil napako pri seštevanju, to je napako v višini 0,01 EUR na enoto mere, kar na nivoju postavke predstavlja 35,15 EUR (za toliko bi morala biti, po prepričanju vlagatelja, končna ponudbena cena (v izbrani ponudbi) tudi višja).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, sodeč po podatkih, ki izhajajo iz ponudbe, v svoji ponudbi ob množenju količin in cen prišel do zmnožka, ki je vključeval štiri decimalna mesta, štiri decimalna mesta pa je sproti zaokroževal na dve decimalni mesti. Primer: 0,3600 x 24,57 = 8,8452 EUR (zmnožek, upoštevaje štiri decimalna mesta) oziroma 8,85 EUR (zmnožek, upoštevaje dve decimalni mesti). Res je sicer, da seštevek vseh postavk opisa del analize cene po enoti mere postavke podpoglavja 1.4.4 Oprema za zavarovanje predmeta, postavke S 6 4 455, upoštevaje zaokroževanje na dve decimalni mesti znaša 71,16 EUR, vendar pa je iz analize cen razvidno, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, sodeč po podatkih, ki izhajajo iz ponudbe, v svoji ponudbi upošteval zmnožke posameznih postavk opisa del podpoglavja 1.4.4 Oprema za zavarovanje predmeta, postavke S 6 4 455, na štiri decimalna mesta. Seštevek zmnožkov posameznih postavk opisa del podpoglavja 1.4.4 Oprema za zavarovanje predmeta, postavke S 6 4 455, na štiri decimalna mesta namreč predstavlja znesek 71,1498 EUR, torej, zaokroženo na dve decimalni mesti, 71,15 EUR. Glede na navedeno izbrana ponudba v izpostavljenem delu (upoštevaje izpostavljena podatka 71,15 EUR) sledi zahtevi razpisne dokumentacije (točka 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1), po kateri morajo biti "[c]ene po enoti mere postavk" [â??] "enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke", kar pomeni, da v ponudbenem predračunu izbrane ponudbe zapisana cena po enoti mere omenjene postavke sledi analizi cene po enoti mere te postavke.

    Poleg tega velja poudariti, da vlagatelj v svoji vlogi z dne 02. avgusta 2011 zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi naredil "napako pri seštevanju", kar pomeni, da vlagatelj po vsebini zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi naredil računsko napako (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Čeprav ZJN-2 definicije računske napake ne vsebuje, je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (sklepih) zavzela stališče, da so računske napake tiste napake, ki izvirajo iz osnovnih računskih operacij oziroma nastanejo pri množenju, deljenju, odštevanju in seštevanju, očitno računsko napako pa sme na podlagi pravila, ki izhaja iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ob pisnem soglasju ponudnika popraviti (izključno) naročnik. Državna revizijska komisija sicer ocenjuje, da v konkretnem primeru v izpostavljeni postavki izbrane ponudbe ne gre za računsko napako, temveč zgolj za vprašanje števila decimalnih mest pri zaokroževanju zmnožkov postavke.

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je zaključil, da izbrana ponudba (v izpostavljenem delu in iz izpostavljenih razlogov) sledi zahtevi razpisne dokumentacije, določeni v točki 7 b) podčlena 13.1 poglavja 1.

    V navezavi na vlagateljeva zatrjevanja (v vlogi z dne 02. avgusta 2011), da "je naročnik izbranemu ponudniku omogočil vpogled v celotno ponudbo, vlagatelju pa ne, za kar ni najti pravne podlage v pozitivni zakonodaji (zakon, Direktive, sodbe sodišč ES)", Državna revizijska komisija vlagatelja zgolj iz previdnosti spominja, da je eden od namenov instituta vpogleda v ponudbeno in drugo dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila, kot je urejen v 22. členu ZJN-2, seznanitev ponudnika z dejstvi, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila, kot je to zapisal naročnik že v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011 (drugi odstavek na strani 2) pa vlagatelju za učinkovito pravno varstvo ni (bilo) potrebno "izpodbijati ocene pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, pač pa" (bi moral) "le dokazati pravilnost in popolnost svoje ponudbe". Pravico do vpogleda je potrebno (v mejah določb ZJN-2, zlasti še njegovega 22. člena) razlagati namensko (torej skladno z že doslej predstavljenim namenom instituta), upoštevaje obstoječe dejansko stanje, vlagatelju pa je bil v predmetnem postopku (na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-170/2011-9) omogočen vpogled v izbrano ponudbo v vsebini, ki izhaja iz zapisnika vpogleda številka 402-26/11-300-166, z dne 29. julija 2011.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija v navezavi na vlagateljevo zatrjevanje, da je bilo v zadevnem postopku oddaje javnega naročila kršeno tudi konkurenčno pravo, kršitev pa naj bi bila takšne narave, da privede do nepravilnosti izbrane ponudbe, še pripominja, da predstavlja vzdrževanje poštene konkurence v postopkih oddaje javnih naročil pomemben javni interes (na primer sodba Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-450/06, Varec SA proti državi Belgiji, z dne 14. februarja 2008, točka 50), vendar pa je potrebno omenjeno dejstvo razumeti v navezavi na določbe ZJN-2. ZJN-2 tako na primer v tretjem odstavku 4. člena določa, da skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate, naročnik pa od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko (vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila, na primer pogodbe o sodelovanju, če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila). Državna revizijska komisija tako tudi sicer ne bi mogla pritrditi vlagatelju, da zgolj dejstvo, "da bi CPK Koper d.d. lahko oddal na predmetnem razpisu samostojno ponudbo, enako Primorje Ajdovščina d.d." (torej bi "vsaj dva subjekta lahko predmetno javno naročilo izvedla sama"), pomeni, da je "skupna ponudba izbranega ponudnika sestavljena na čin, ki ni skladen s pravili poštene konkurence". Prav tako ne gre prezreti dejstva (na katerega v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011 upravičeno opozarja tudi naročnik), da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prav vlagatelj tisti, ki je podal nižjo ceno od omenjenega konkurenčnega ponudnika (torej od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), kar napeljuje na zaključek, nasproten tistemu, ki ga je napravil vlagatelj, ko zatrjuje, da je "skupna ponudba izbranega ponudnika sestavljena na čin, ki ni skladen s pravili poštene konkurence". Državna revizijska komisija ob tem spominja tudi na preostali dejstvi, ki jih v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 30. junija 2011 izpostavlja naročnik (smiselno pa jim pritrjuje tudi Državna revizijska komisija), to je, da "utemeljenost svojih domnev o nekaterih podjetjih, ki nastopajo v konzorciju vlagatelj veže" [â??] "na domneve, ki izhajajo iz javno dostopnih podatkov", pa tudi, da "je tudi ponudba vlagatelja oddana kot skupna ponudba". V povezavi z navedbami vlagatelja, da se zahtevek za revizijo pred meritorno odločitvijo odstopi Uradu za varstvo konkurence, ki naj "poda mnenje o tem, ali je bilo s predložitvijo skupne ponudbe izbranega ponudnika kršeno konkurenčno pravo in ali gre za tako kršitev, ki pomeni ravnanje v nasprotju z določbami zakonu o varstvu konkurence ter posledično vpliva na" [â??] "temeljna načela javnega naročanja", Državna revizijska komisija pripominja, da je Državna revizijska komisija tista, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil in je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb ZRPJN, ki se nanašajo na naročnika (prvi oziroma drugi odstavek 4. člena ZRPJN). Za nadzor nad tem, ali je v postopku oddaje javnega naročila naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-2, ko je odločil, da je ponudba nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), torej, da je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je tako pristojna Državna revizijska komisija, ne pa Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence. Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo, po katerem "je odločitev Urada za varstvo konkurence" [â??] "vsekakor" [â??] "procesna predpostavka za odločitev v tej reviziji".

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne "stroške z revizijo", skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo priglaša strošek "taksa:10.000 EUR", "odv. nagrada 1400 EUR in 20% DDV" ter "mat. stroški 2%". V pritožbi z dne 04. maja 2011 vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne "stroške z pritožbo" skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe. Vlagatelj v omenjeni pritožbi priglaša strošek "Odv. nagrada za zastopanje v pritožbenem postopku: 1400 EUR in 20% DDV". V pritožbi z dne 13. junija 2011 vlagatelj predlaga, da mu naročnik povrne "stroške s pritožbo" skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe. Vlagatelj v omenjeni pritožbi priglaša strošek "Odv. nagrada za zastopanje v pritožbenem postopku: 1400 EUR in 20% DDV", pa tudi strošek "materialni stroški 2%".

    Ker je vlagatelj v predmetnem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila s svojim zahtevkom za revizijo predhodno uspel v delu, kot to izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-170/2011-9, Državna revizijska komisija pa je v omenjenem sklepu (4. točka izreka) zapisala, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija vlagatelju (upoštevaje 22. člen ZRPJN) priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
    - nagrado za revizijski postopek v višini 1.200,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem primeru za primer, pri katerem je potrebno (še posebej) upoštevati obseg odvetniške storitve (vključno z dvema pritožbama vlagatelja),
    - izdatke (materialne stroške) za revizijo v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifni številki 6000 in 6002),
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 244,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke (materialne stroške) za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 13. septembra 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščeni odvetnik, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
    skupaj torej 6.464,00 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera, takse (za zahtevek za revizijo) nad priznano višino pa na podlagi prvega odstavka 22. člena ZRPJN, ne ocenjuje za potrebne stroške.

    Državna revizijska komisija je zavrnila stroškovni del v delu, ki se nanaša na pričetek teka paricijskega roka, in določila pričetek teka paricijskega roka od dne vročitve tega sklepa, posledično temu pa ustrezno določila tudi obrestni del zahtevka. Naročniku namreč ne more pričeti teči rok za plačilo stroškov postopka vlagatelju, preden ne prejme tega sklepa, naročnik pa pred potekom tega roka tudi ne more priti v zamudo z izpolnitvijo obveznosti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, upoštevaje pravovarstvena predloga v zahtevku za revizijo, uspel polovično, zato je odločila, da se vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, ugodi tako, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.232,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 13. septembra 2011


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije














    Vročiti:
    - DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
    - odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (dva izvoda izvirnika sklepa)
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
    - spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

    Natisni stran