018-300/2011 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Prenova ledenice in logistike", v zvezi s pritožbo ponudnika PAMIS, d.o.o., Murnova cesta 1, šmarje - Sap (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO, šlajmerjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 13. 9. 2011

odločila:

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 26. 8. 2011, pod št. JN G 09/11-REV.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13. 7. 2011, pod št. JN G 09/11, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, za javno naročilo "Prenova ledenice in logistike". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 7. 2011, pod št. objave JN7853/2011.

Naročnik je dne 19. 8. 2011 izdal Odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se naročilo odda ponudniku KOMIN gradnje, d.o.o, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 8. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija ponudbeno vrednost izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 26. 8. 2011, pod št. JN G 09/11-REV, izdal sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse v ustrezni višini, in sicer namesto zneska 639,85 EUR je plačal znesek 639,84 EUR.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 9. 2011 pri naročniku vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da je bila dne 29. 7. 2011 oddana ponudba s strani družbe Komin, d.o.o., javno naročilo pa se je oddalo družbi Komin gradnje, d.o.o., kar sta dve različni družbi. Vlagatelj poudarja, da je poravnal takso v celoti.

Naročnik je z vlogo z dne 9. 9. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe ter dokumentacije ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker ni bilo priloženo potrdilo o plačilu v ustrezni višini.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini.

V 15. členu ZPVPJN (Obvezne sestavine zahtevka za revizijo), ki je vključen v (drugo) poglavje ZPVPJN (Skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku), je določeno, katere sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Te sestavine so obvezne (gl. druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, zato se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alineje prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa takso v višini en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija po vpogledu v odločitev o oddaji naročila z dne 19. 8. 2011 ugotavlja, da naročnik v odločitvi ni navedel niti višine takse niti vrednosti ponudbe izbranega ponudnika. V pravnem pouku odločitve o oddaji naročila je naročnik vlagatelja opozoril le, da mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse v višini 1 % od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika (z DDV), vendar ne manj kot 200,00 EUR.

Skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v določenem roku sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Nadalje prvi odstavek 79. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora v odločitvi opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede (konkretno) višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva, saj bo le na takšen način lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno velja še zlasti ob upoštevanju določb ZPVPJN, ki določajo strogo sankcijo (zavrženje zahtevka za revizijo) v primeru, da ustrezna taksa ni plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo oziroma zahtevku za revizijo ni priloženo potrdilo o plačilu ustrezne takse.

Ker naročnik v konkretnem primeru v odločitvi o oddaji naročila oziroma v opozorilu o možnem pravnem varstvu ni navedel, kakšno konkretno višino takse mora plačati vlagatelj, ampak je zgolj povzel pravilo iz ZPVPJN, plačilo takse v neustrezni (prenizki) višini po mnenju Državne revizijske komisije ne more iti v škodo vlagatelju.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah zavzela stališče, ki sicer velja za postopek pravnega varstva, in sicer, da napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo tudi v postopku oddaje javnega naročila, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Navedeno stališče je treba po mnenju Državne revizijske komisije uporabiti tudi za primere, ko naročnik v pravnem pouku opusti zakonske dolžnosti in ne navede natančnega oziroma popolnega pravnega pouka.

Glede na navedeno naročnik v konkretnem primeru ne more prevaliti posledice svojih opustitev na vlagatelja in od njega pričakovati, da bo sam ugotavljal in računal višino takse. Vlagatelj je bil namreč zaradi naročnikove opustitve prikrajšan v uveljavljanju pravnega varstva, saj ni bil seznanjen z vrednostjo ponudbe izbranega ponudnika, katero je naročnik izbral in štel za merodajno. Potrebno je namreč opozoriti, da vrednost ponudb, ki se ugotovi na morebitnem odpiranju ponudb, še ni nujno enaka vrednosti, za katero naročnik nato ponudbo izbere (npr. zaradi ugotovljenih računskih napak, nepravilnega vštevanja davkov idr.). Vlagatelj je torej na višino takse, ki je bila navedena v zapisniku o odpiranju ponudb, lahko zgolj sklepal, kar se nenazadnje kaže prav v razliki med takso, ki bi morala biti plačana in takso, ki je bila dejansko plačana. V zapisniku o odpiranju ponudb je bila namreč navedena zgolj vrednost ponudbe izbranega ponudnika brez DDV, ZPVPJN pa takso določa glede na vrednost z DDV.

Ne gre pa prezreti niti dejstva, na katerega opozarja vlagatelj, da je bil v zapisniku o odpiranju ponudb naveden ponudnik, družba Komin, d.o.o., v odločitvi o oddaji naročila pa ponudnik, družba Komin gradnje, d.o.o., kar je po oceni Državne revizijske komisije še dodatno ustvarilo negotovost pri vlagatelju, glede tega, katera ponudba je bila izbrana in za kakšno višino.

Čeprav to ne vpliva na odločitev v konkretnem primeru, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je v odločitvi o oddaji naročila navedel napačen (prekratek) rok za vložitev zahtevka za revizijo. Skladno s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN je namreč po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejem te odločitve. Rok petih delovnih dni, ki ga je navedel naročnik v odločitvi, pa, skladno s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN, velja v postopku oddaje naročila male vrednosti, ki pa ni bil izveden v konkretnem primeru.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 26. 8. 2011, pod št. JN G 09/11-REV.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi nepopolnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal nepopolnega pravnega pouka. Vlagatelju je bilo v konkretnem primeru zaradi nepopolnega pravnega pouka onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, saj vsebinski preizkus vloženega zahtevka za revizijo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ni bil dopusten. Ker je vlagatelj ob vložitvi pritožbe tudi že plačal razliko v taksi v znesku 0,01 EUR in priložil potrdilo o plačilu, Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj navedeno upošteva pri preverjanju procesnih predpostavk zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 9. 2011
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO, šlajmerjeva 6, Ljubljana
- PAMIS, d.o.o., Murnova cesta 1, šmarje - Sap
- KOMIN gradnje, d.o.o, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran