018-236/2011 Elektro Slovenija d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata in mag. Nataši Jeršič ter Sonji Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Dobava montaža in zagon energetskega transformatorja 400/110 kV, 300 mva za objekt RTP 400/110 kV Okroglo", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Telma trade d.o.o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 06.09.2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.07.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

Naročnik je dne na Portalu javnih naročil dne 27.01.2011 objavil obvestilo o javnem naročilu, pod št. objave JN 863/2011.

Dne 15.06.2011 je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Kot razlog za zavrnitev vseh ponudb je naročnik v odločitvi navedel: "[â??] pri pregledu ponudb je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno za vse ponujene transformatorje prilagoditi obstoječe gradbene element, in sicer:
- geometrija vseh ponujenih transformatorjev zahteva predelavo in prilagoditev obstoječe lovilne sklede transformatorja.
- najugodnejša dva od ponujenih transformatorjev (Etra Kolektor, CG Power Systems) sta težja od enote Italtrafo, ki je nameščena na temelju izgradnje objekta dalje. Za obe težji enot bi ibilo potrebno ponovno dokazilo statične ustreznosti temelja. Glede na nove gradbene predpise, bi bila v takšnem primeru nujna odstranitev starega temelja in gradnja novega, kar predstavlja velik strošek (ocenjena vrednost prosega je 250.000,00 EUR).
- najugodnejša dva od ponujenih transformatorjev (Etra Kolektor, CG Power Systems) imata količino izolacijskega olja, ki je večja od količine olja v obstoječem transformatorju. To narekuje gradnjo nove oljne jame in gradnjo oljnega separatorja s spremljajočo opremo. Ocenjena vrednost posega je 90.000,00 EUR.
- Ker v fazi razpisa (DZR), ki je bil pripravljen na podlagi do sedaj pridobljenih ponudb za TR 400/110 kV 300 MVA (Krško, Okroglo T412, Divača) niso bile omejene določene tehnične karakteristike transformatorja (teža, količina olja, gabariti) je potrebno zavrniti vse ponudbe in pripraviti nov tehnični razpis (DZR), v katerem bodo podane omejitve zaradi obstoječe infrastrukture (oljne jame in sklede v RTP Okroglo.
[â??] Naročnik bo postopek oddaje javnega naročila ponovil s spremenjenimi tehničnimi zahtevami ( omejitev skupne teže in maksimalne količine olja v transformatorju)."

Vlagatelj je dne 20.06.2011 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik dne 24.06.2011 zavrgel.

Vlagatelj je dne 27.06.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izkazuje aktivno legitimacijo s tem da je oddal najugodnejšo ponudbo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito zavrgel vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj poudarja, da je potrebno glede na določila ZJNVETPS in prakso Državne revizijske komisije v vsakem primeru poslati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve zavrgel samo zato, da vlagatelj ne bi uspel istega dne vložiti zahtevek za revizijo in bi izpadel z možnostjo vložitve pravnega sredstva.

Po mnenju vlagatelja je naročnik arbitrarno in brez opredelitve razlogov zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj poudarja, da morajo biti skladno s prakso Sodišča Evropskih skupnosti razlogi za zavrnitev vseh ponudb objektivno preverljivi-torej takšni razlogi, ki jih je mogoče opreti na ustrezno materialno pravno normo.

Vlagatelj predlaga izvedenca elektro stroke, ki naj pregleda, ali so razlogi za zavrnitev vseh ponudb vnaprej predvidljivi in objektivno preverljivi.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev in razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Naročnik je dne 19.07.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik pojasnjuje, da je zavrnil vse ponudbe iz razloga, ker pri pripravi razpisne dokumentacije niso bile upoštevane omejitve glede teže samega transformatorja in omejitve glede količine transformatorskega olja, pri čemer naročnik poudarja, da gre v predmetnem razpisu za prvi primer v Sloveniji, ko se zamenjuje obstoječi transformator 400/110 kV. Ker je obstoječi transformator znamke Italtrafo, ki se zamenjuje bistveno lažji, so obstoječi temelji in obstoječe oljne jame in sklede premajhne za transformatorje, ki jih ponujajo ponudniki v predmetnem javnem razpisu. Obstoječi transformator je bil montiran leta 1985, projektiran pa še pred tem, v vmesnem času pa se je tehnika in posledično tudi projektiranje (novi standardi projektiranja EUROCODE) bistveno spremenilo, kar pri pripravi razpisne dokumentacije ni bilo upoštevano, ampak šele pri prevedbi konstrukcij glede na tehnične podatke ponudnikov.

Glede zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev naročnik navaja, da jo je zavrgel iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da je že v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navedel vse razloge za zavrženje, drugi razlog pa je, da je po mnenju naročnika mogoče vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev le za primer, ko naročnik odda javno naročilo, ne pa v primeru zavrnitve vseh ponudb. Naročnik pa zavrača navedbo vlagatelja, da je bil razlog za zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev v težnji, da bi vlagatelj zamudil rok za vložitev pravnega sredstva.

Vlagatelj je dne 27.07.2011 podal vlogo, iz katere izhaja, da nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 29.07.2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi preučitve ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 27.06.2011, torej pred uveljavitvijo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), zato se skladno z 82. členom ZPVPJN postopek revizije dokonča po ZRPJN.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik postopal zakonito, ko je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik ni izkazal, da je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel na podlagi objektivno preverljivih razlogov, zato mora postopek oddaje javnega naročila zaključiti z izbiro najugodnejše ponudbe.

Skladno z 84. členom ZJNVETPS lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, ter razen v primeru postopka iz 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, vlado oziroma svoj nadzorni organ.

Naročnik mora skladno z ZJNVETPS torej ob sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb opraviti nekatera formalna ravnanja, ki se nanašajo na pisno utemeljitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, posebej natančno mora navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti pristojni organ. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora skladno z drugim odstavkom 84. člena ZJNVETPS o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno.

Kot nesporno je torej potrebno ugotoviti, da ima naročnik vsekakor pravico sprejeti odločitev, da zavrne vse ponudbe (čeprav so med njimi tudi pravilne ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) in javnega naročila ne odda. To pravico naročniku daje 84. člen ZJNVETPS, ne odreka mu jo niti Državna revizijska komisija v svojih odločitvah, prav tako pa iz ZJNVETPS ne izhaja določba o obstoju kontrahirne dolžnosti (npr. št. 018-037/2002, 018-398/2006). Naročniku pravice, da ne odda javnega naročila, ne odrekata ne pravo Evropskih skupnosti in s tem tudi ne Sodišče Evropskih skupnosti kot razlagalec tega prava (npr. C-27/98 Metalmeccanica Fracasso SpA, Leitschutz Handels- und Montage GmbH proti Amt der Salzburger Landesregierung fĂĽr den Bundesminister fĂĽr wirtschaftliche Angelegenheiten, C-92/00 Hospital Ingenieure Krankenhaustechnick Planungs GmbH proti Stadt Wien, C-244/02 Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki).

Sodišče Evropskih skupnosti je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo Evropskih skupnosti o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - točki 23 in 25, C-244/02 - točka 29). Sodišče Evropskih skupnosti je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna (pravilna v smislu ZJNVETPS; opomba Državne revizijske komisije), v zadevi C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu da Direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropskih skupnosti - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (C-92/00 - točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - točka 36). Upoštevaje navedeno, mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek prekine brez izbire najugodnejše ponudbe, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 84. člena ZJNVETPS, temveč mora pri tem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov. Iz sodbe C-92/00 Hospital Ingenieure Krankenhaustechnick Planungs GmbH proti Stadt Wien, na katero se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, izhaja, da je mogoče pravno varstvo tudi zoper "odločbo naročnika o umiku razpisa" torej, da je možno sprožiti pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev, da javnega naročila ne odda in je sodišče v tejsodbi opredelilo domet možnosti nadzora. Sodišče Evropskih skupnosti je v točki 57 sodbe C-92/00 (torej, ko je obravnavalo drugo predhodno vprašanje âˆ" točke 56âˆ"64) pojasnilo, da vprašanja, ki zadevajo obseg sodnega nadzora nad odločitvijo, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila, ne izhajajo iz Direktive 92/50, ampak zgolj iz Direktive 89/665. V nadaljevanju (do točke 64 sodbe C-92/00) je Sodišče Evropskih skupnosti pojasnilo obseg tega nadzora in navedlo, da Direktiva 89/665 preprečuje nacionalnemu pravu, da omeji nadzor zakonitosti odločitve o preklicu javnega razpisa zgolj na pregled, ali je bila odločitev arbitrarna (točka 64), saj mora biti nacionalnim sodiščem omogočeno, da kljub temu, da nacionalna zakonodaja podeljuje naročnikom široko diskrecijo v zvezi s preklicom javnih razpisov, preverijo skladnost odločitve o preklicu javnega razpisa z relevantnimi določbami skupnostnega prava (točka 62). Iz sodbe C-92/00 je razvidno, da Sodišče Evropskih skupnosti s pojasnilom v točki 57 in argumenti v nadaljnjih točkah te sodbe upravičeno razlikuje med dometom materialnih direktiv in dometom pravovarstvene direktive. Obseg pravnega varstva določa pravovarstvena direktiva, medtem ko materialne direktive določajo pravila postopka oddaje javnega naročila (glej tudi odločitve Državne revizijske komisije 918-111/2008, 018-157/2008, 018-154/2009, 018-335/2010).

Če veljavni predpisi in sodna praksa torej ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega, gre ugotoviti, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (t.j. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

Državna revizijska komisija v zvezi s konkretno zadevo kot nesporno ugotavlja, da je naročnik sledil formalnim ravnanjem, določenim v ZJNVETPS, saj je navedel in obrazložil nekatere razloge, ki po njegovem utemeljujejo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in zaključku predmetnega javnega naročila (naročnik je navedel, da mora zaradi slabe vsebine razpisne dokumentacije ponoviti postopek oddaje javnega naročila) ter o tem pisno obvestil vse ponudnike, ki so oddali ponudbo. V zahtevku za revizijo vlagatelj ne izpodbija, da je naročnik kršil zahtevana formalna ravnanja določena v ZJNVETPS, niti da je s sprejemom odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kršil temeljna načela evropskega prava. Kot zapisano pa presoja vsebine razlogov za zavrnitev vseh ponudb (v kolikor ne gre za domnevne kršitve ZJNVETPS ali temeljnih načel evropskega prava) ni mogoča, zato se v predmetnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo revizijskih navedb, ali so naročnikovi razlogi za zavrnitev objektivno preverljivi in slonijo na materialnem predpisu, saj za tovrstno presojo ni mogoče najti pravne podlage tako v nacionalnem pravu, kakor tudi ne v predpisih skupnostnega prava.

V zvezi z možnostjo vložitve zahteve za dodatno obrazložitev v zvezi z odločitvijo naročnika o zavrnitvi vseh ponudb Državna revizijska komisija izpostavlja določilo drugega odstavka 83. člena ZJNVETPS, ki med drugim določa : "Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.".

Skladno z navedenim členom ZJNVETPS ima neizbrani ponudnik pravico podati zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. ZJNVETPS sicer določa, da se zahtevo za dodatno obrazložitev lahko poda v zvezi z "odločitvijo o oddaji naročila", pri čemer je potrebno skladno z načelom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva dopustiti tudi pravico neizbranemu ponudniku, da vloži zahtevo za dodatno obrazložitev tudi glede odločitve o neoddaji javnega naročila. Kakor je bilo predhodno že zapisano, mora naročnik pri odločitvi o zavrniti ponudb spoštovati v ZJNVETPS določena formalna ravnanja in temeljna načela skupnostnega prava. V primeru zavrnitve vseh ponudb naročnik mora navesti razloge za neizbor ponudb, pri čemer so razlogi za zavrnitev vseh ponudb lahko na naročnikovi strani (tako kot v konkretnem primeru zaradi neustrezne priprave razpisne dokumentacije, ali pa zaradi nepotrebnosti javnega naročila, pomanjkanja finančnih sredstev), lahko pa je zavrnitev vseh ponudb tudi posledica nepopolnosti prejetih ponudb. Vedno pa mora naročnik razloge za zavrnitev ponudb navesti v svoji odločitvi.

V konkretnem primeru je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev (dopis z dne 20.06.2011) v kateri je navedel: "[â??]pričakuje predvsem to, da ta natančno pojasni razloge in ga seznani z resničnimi razlogi za svojo odločitev oziroma njegovo ravnanje iz izreka oziroma obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb".

Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev dne 26.06.2011 zavrgel in v njej navedel " [â??] obširneje so razlogi zaradi katerih se je naročnik odločil zavrniti vse ponudbe navedeni v samem sklepu in jih tukaj naročnik ne bo ponavljal" ter " [â??] medtem ko je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila predvidel zgolj v tistem delu 83. čl ZJNVETPS, ki govori o oddaji javnega naročila".

V obrazložitvi tega sklepa je Državna revizijska komisija že zapisala, da se lahko vloži zahteva za dodatno obrazložitev tudi v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, pri čemer je potrebno upoštevati, da jo je smiselno vložiti takrat, kadar odločitev o zavrnitvi ponudb ne vsebuje razlogov za zavrnitev, sicer ima naročnik pravico, da zahtevo za dodatno obrazložitev zavrže. V predmetnem postopku gre ugotoviti, da je naročnik zavrženje zahteve za dodatno obrazložitev vezal na dejstvo, da je vse razloge navedel že v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb in na dejstvo, da v zvezi z odločitvijo o neoddaji javnega naročila ni mogoče vložiti zahteve za dodatno obrazložitev. Za slednji razlog je Državna revizijska komisija že zapisala, da je neutemeljen.

Glede na vsebino obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb pa gre ugotoviti, da je naročnik pojasnil razloge za zavrnitev že v sami odločitvi. Naročnik je sicer v drugi in tretji alineje zapisal določene tehnične pomanjkljivosti dveh najugodnejših transformatorjev ("najugodnejša dva od ponujenih transformatorjev (Etra Kolektor, CG Power Systems)"), kar lahko nakazuje na to, da sta prvi dve najcenejši ponudbi zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev neprimerni ponudbi. V primeru, da bi bila edina razloga za zavrnitev ponudb nepopolnost ponudb zaradi njihove neprimernosti, bi bilo verjetno potrebno dodatno obrazložiti odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (koliko sta težja ponujena transformatorja, koliko je višja količina olja in ali je povišana teža resnično tolikšna, da bi bila potrebna dodatna dela za postavitev stabilnega transformatorja). Ker pa je naročnik poleg razlogov, ki se nanašajo na domnevno neprimernost ponudb, ki bi se po merilu umestili na prvi dve mesti, navedel tudi razloge, ki so na naročnikovi strani in botrujejo odločitvi naročnika o zavrnitvi vseh ponudb gre ugotoviti, da so razlogi za zavrnitev ponudb vlagatelja (in ostalih ponudb) obrazloženi že v sami odločitvi in dodatna obrazložitev odločitve o zavrnitvi ponudb ni potrebna.

V zaključku Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).





V Ljubljani, dne 06.09.2011




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Telma trade d.o.o., Motnica 13, Trzin
- Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran