018-276/2011 Inštitu za kovinske materiale in tehnologije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila "Dobava in montaža hladilne in prezračevalne naprave", v zvezi s pritožbo ponudnika GENERA GROUP, d.o.o., Prevale 10, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INšTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE, Lepi pot 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 6. 9. 2011

odločila:

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 18. 8. 2011, pod št. D/AA-241.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24. 6. 2011, pod št. 2-NMV/2011, izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža hladilne in prezračevalne naprave". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 29. 6. 2011, pod št. objave NMV2190/2011.

Naročnik je dne 28. 7. 2011, pod št. 2-NMV/2011, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku KN, d.o.o., Preserje 6a, Preserje.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 8. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 18. 8. 2011, pod št. D/AA-241, sprejel sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper obvestilo o oddaji javnega naročila. Vlagatelj bi moral vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do dne 8. 8. 2011, vendar ga je vložil šele dne 9. 8. 2011, po izteku roka petih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 8. 2011 pri naročniku vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Navaja, da je naročnik v pravnem pouku odločitve o dodelitvi naročila z dne 28. 7. 2011, ki jo je vlagatelj prejel dne 1. 8. 2011, sklicujoč se na določilo 12. člena ZRPJN, navedel, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. Tako bi rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 11. 8. 2011. Naročnik je z navedenim pravnim poukom vlagatelja zavedel, kot prava neuko stranko in je zato vlagatelj zamudil z vložitvijo zahtevka za revizijo v roku, kot ga navaja ZPVPJN. Naročnik poleg tega v odločitvi o dovolitvi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni upošteval določbe sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, mora naročnik vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik ni upošteval navedenega roka in je vlagatelju dovolil vpogled šele dne 8. 8. 2011, to je na dan, ko je potekel rok za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 8. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in odstopljene spisovne dokumentacije odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel kot prepoznega.

Določba tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN določa, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ni bil vložen pravočasno, če ga ni vložila aktivno legitimirana oseba ali če vlagatelj ni predložil potrdila o plačilu takse oziroma ta ni bila plačana v ustrezni višini. Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. V skladu s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanje sposobnosti, pet delovnih dni od prejema te odločitve.

Med strankama dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Naročnik je javno naročilo izvajal po postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti. Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila prejel dne 1. 8. 2011, zahtevek za revizijo pa je vložil dne 9. 8. 2011. Ob upoštevanju določbe šestega odstavka 25. člena ZPVPJN je zahtevek za revizijo vložen po preteku petih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila, saj je bil zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo dne 8. 8. 2011.

Med strankama je sporno vprašanje, ali bi naročnik, glede na dejstvo, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal napačni pravni pouk po prej veljavnem Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN), po katerem se je ravnal vlagatelj, moral zahtevek za revizijo šteti za pravočasnega.
Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) v odločitvi o oddaji naročila med drugim zapisati, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja. Ker je v času izdaje odločitve o oddaji javnega naročila, dne 28. 7. 2011, že pričel veljati ZPVPJN, bi naročnik moral zapisati pravni pouk po šestem odstavku 25. člena ZPVPJN, torej, da ponudnik lahko vloži zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od prejema te odločitve. Naročnik pa je zapisal pravni pouk po prej veljavni določbi 12. člena ZRPJN, in sicer, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj se je ravnal po slednjem pravnem pouku in zahtevek za revizijo vložil v roku desetih dni od prejema odločitve o oddaji naročila.

Čeprav v obravnavanem primeru z izdajo in vročitvijo odločitvijo o oddaji javnega naročila še ni bil pričet postopek pravnega varstva po ZPVPJN, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, pa je tudi v postopku oddaje javnega naročila potrebno slediti stališču, ki ga je Državna revizijska komisija sicer zavzela v več svojih odločitvah in velja za postopek pravnega varstva, in sicer, da napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo tudi v postopku oddaje javnega naročila, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev.

Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv temu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal napačnega pravnega pouka. Vlagatelju je bilo v konkretnem primeru zaradi upoštevanja napačnega pravnega pouka onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, saj vsebinski preizkus vloženega zahtevka za revizijo, zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ni bil dopusten. Ob upoštevanju navedenega je zato treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil pri naročniku po poteku zakonskega roka, vendar skladno z napačnim pravnim poukom znotraj desetdnevnega roka, pravočasen in so tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja utemeljene.

Podobno dejansko stanje je Državna revizijska komisija obravnavala v zadevi 018-121/02, kjer je poudarila, da je potrebno v primeru napačnega pravnega pouka, ko ponudnik pravno sredstvo vloži v določenem roku, ki je daljši od zakonsko predvidenega, pravočasnost vloženega pravnega sredstva presojati glede na rok, ki ga je označil naročnik. V predmetni zadevi je Državna revizijska komisija štela, da je zahtevek za revizijo, ki je bil sicer vložen po izteku zakonsko predvidenega osemdnevnega roka, a še znotraj petnajstdnevnega roka, določenega v naročnikovem (napačnem) pravnem pouku, pravočasen, zaradi česar je tudi odločila, da je naročnik ravnal napačno, ko je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, saj bi moral v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN (če so bile izpolnjene vse procesne predpostavke po ZRPJN) o zahtevku meritorno odločiti.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel kot prepoznega. Zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, ki izhaja iz Sklepa, izdanega dne 18. 8. 2011, pod št. D/AA-241.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Čeprav je naročnik v obravnavanem primeru potem, ko je zahtevek za revizijo zavrgel in je vlagatelj podal pritožbo, pritožbi ugodil (sklep št. 2-NMV/2011/3 z dne 25. 8. 2011) in sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo (sklep št. 2-NMV/2011/4 z dne 25. 8. 2011), Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da za takšna ravnanja ni imel podlage v ZPVPJN. Zato načeloma takšna ravnanja naročnika nimajo pravnih učinkov (posledic) za nobeno stranko. Poleg tega gre ugotoviti, da se naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sploh ni vsebinsko opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, ampak je podal zgolj pavšalni zaključek, da je ponovno odločal o zahtevku za revizijo ter ga zavrnil kot neutemeljenega, ker je ugotovil, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija zato naročnika napotuje, da skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN sprejme ustrezno odločitev o zahtevku za revizijo, pri čemer mora skladno z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN pri odločanju opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 6. 9. 2011

mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- INšTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE, Lepi pot 11, Ljubljana
- GENERA GROUP, d.o.o., Prevale 10, Trzin
- KN, d.o.o., Preserje 6a, Preserje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran