018-196/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo z promet, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za poglabljanje vplovitvenega kanala v bazen I v koprskem tovornem pristanišču, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Godina, d. o. o., OIC Hrpelje 22, Kozina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo z promet, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper (v nadaljevanju: naročnik), 29. 7. 2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-3/2011/33 z dne 21. 4. 2011.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.464 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 16. 2. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1448/2011, in 23. 2. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 37-060163) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 430-3/2011/33 z dne 21. 4. 2011 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo skupnih ponudnikov Cooperativa San Martino, SocietĂ  Cooperativa, Via Galvani 12, Marghera (VE), Italija in Rossi Renzo Costruzioni S.r.l., Via E. Mattei 1/c, Marcon (VE), Italija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. 430-3/2011/37 z dne 3. 5. 2011) in vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (uradni zaznamek z dne 6. 5. 2011) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 10. 5. 2011 in predlagal, da se razveljavijo odločitev o oddaji naročila, dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vsa nadaljnja ravnanja v tem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (napačno izpolnjen predračun v postavki nepredvidenih del; nedopustna sprememba kadrovskega pogoja, saj je izbrani ponudnik prvotno priglašeni kader zamenjal z drugim kadrom; neustrezen akt o skupnem nastopu, ker ne vsebuje natančno opredeljenih nalog in odgovornosti posameznih partnerjev; neustrezne reference, ker jih ni izdal investitor, ni pa jih niti mogoče preveriti, ker ne vsebujejo podatka o vlogi izbranega ponudnika pri referenčnih delih; neustrezna bančna garancija, ker v njej ni vpisan podatek o številki javnega naročila, čeprav je bila to izrecna naročnikova zahteva; izbrani ponudnik ni izpolnil in parafiral pogodbe), zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti na podlagi prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je s sklepom št. 430-3/2011/48 z dne 16. 5. 2011 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil pritožbo z dne 18. 5. 2011, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-144/2011-4 z dne 8. 6. 2011 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na odločanje po 16. členu ZRPJN. Odločitev o stroških za pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 430-3/2011/67 z dne 24. 6. 2011 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik zavrača očitke, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in v zvezi s tem navaja, da:
- razpisna dokumentacija glede vpisa cen za nepredvidena dela ni bila dovolj jasna, zato je upošteval nižji znesek, s tem pa ravnal tudi skladno z načelom gospodarnosti in ne le v korist izbranega ponudnika,
- je izbrani ponudnik do presečnega datuma, ki ga je določil v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil, ponudbo lahko dopolnil z dokazovanjem kadrovskega pogoja,
- je izbrani ponudnik v aktu o skupnem nastopu opredelil naloge in odgovornosti partnerjev,
- ni zahteval predložitve pogodbe z investitorjem, hkrati pa je zadostovalo, da referenco izda naročnik del in ne investitor,
- je izbrani ponudnik navedel številko javnega naročila,
- je izbrani ponudnik izpolnil pogodbo v vseh relevantnih delih.
Naročnik še navaja, da vlagatelj ni navedel razlogov, zakaj bi bilo treba razveljaviti dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in nadaljnja ravnanja. Naročnik kot končno navaja, da vlagatelj ni zahteval razveljavitve celotnega sklepa št. 430-3/2011/48 z dne 16. 5. 2011, zato je ta že delno postal pravnomočen, v preostalem delu pa ga je razveljavila Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je z dopisom z dne 27. 6. 2011, v katerem oporeka odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom št. 430-3/2011/69 z dne 30. 6. 2011, v katerem odgovarja na vlagateljeve navedbe iz zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 15. 7. 2011 prejela še dodatno dokumentacijo, ki jo je naročnik odstopil kot prilogo dopisu št. 430-3/2011/71 z dne 13. 7. 2011.

Po prejemu in pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 18. 3. 2011 in torej pred uveljavitvijo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), se skladno z 82. členom ZPVPJN postopek revizije dokonča po ZRPJN.

Ker je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2C), se skladno s prvim odstavkom 39. člena ZJN-2C postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2C.

Vlagatelj je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in "vseh nadaljnjih ravnanj v tem postopku oddaje javnega naročila". Naročnik je v sklepu št. 430-3/2011/67 z dne 24. 6. 2011 med drugim pojasnil, da ne more razveljaviti nadaljnjih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila, ker je sklep št. 430-3/2011/48 z dne 16. 5. 2011 delno že postal pravnomočen, delno pa ga je razveljavila že Državna revizijska komisija. V zvezi s tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik sklep št. 430-3/2011/48 z dne 16. 5. 2011 sprejel v postopku revizije, ne pa v postopku oddaje javnega naročila. To pa pomeni, da se predlog po razveljavitvi "vseh nadaljnjih ravnanj v tem postopku oddaje javnega naročila" ne more nanašati tudi na razveljavitev sklepa št. 430-3/2011/48 z dne 16. 5. 2011.

Med strankama je sporno, ali je naročnik upravičeno spoznal ponudbo izbranega ponudnika za popolno.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Med strankama je najprej sporno, ali je naročnik upravičeno zaključil, da je izbrani ponudnik predložil predračun, ki je skladen z zahtevami razpisne dokumentacije.

Po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj ne zatrjuje le tega, da je predračun napačno sestavljen. Vlagatelj namreč še zatrjuje, da "izbrani ponudnik je pri postavkah, kjer se zahteva vpis % vrednosti zbira določenih del, vpisal vrednost (ceno), ki temu odstotku ne ustreza, zato je neprimerna oz. nepopolna" in "ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je neprimerna, posledično pa nepopolna", kar je mogoče razumeti, da tudi izpostavlja, da izbrani ponudnik ne ponuja celotnega obsega razpisanih del. To je mogoče tudi razbrati iz njegove trditve, da je naročnik zahteval "predložitev cene, ki mora ustrezati 10% investicije", v tem kontekstu pa "investicija" ne more pomeniti drugega kot celoten predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo (obrazec 1, str. 12-14) in ugotovila, da je naročnik pripravil predračun tako, da so morali ponudniki vpisati posamezne podatke (številka predračuna, naziv oziroma firma ponudnika, vrednosti del, DDV, vrednost del podizvajalcev in delež njihovega nastopa). Obrazec so morali ponudniki tudi podpisati in žigosati. Naročnik je pripravil tudi obrazec "Finančno ovrednotena specifikacija del" (str. 13-14), v katerem je za obe fazi del oblikoval tabelo s po tremi postavkami del. Naročnik je pri tretji zaporedni postavki vsake tabele ("Nepredvidena dela vpisana v gradbeni dnevnik in potrjena s strani nadzornega organa. Obračun del po analizi cen skladno s kalkulativnimi normami.") v razdelek stolpca "Enota mere" zapisal "10%" (te vrednosti torej ni zapisal izbrani ponudnik, kot to zmotno zapiše vlagatelj), razdelke stolpcev "Količina", "Cena na enoto z DDV" in "Vrednost z DDV" pa je pustil prazne. Naročnik je v obeh primerih pri prvi zaporedni postavki v razdelek stolpca "Enota mere" zapisal "kos", v razdelek stolpca "Količina" "1" (ena), razdelka stolpcev "Cena na enoto z DDV" in "Vrednost z DDV" pa pustil prazna. Naročnik je v obeh primerih pri drugi zaporedni postavki v razdelek stolpca "Enota mere" zapisal "m3", v razdelek stolpca "Količina" enkrat "68.672" in enkrat "116.678", razdelke stolpcev "Cena na enoto z DDV" in "Vrednost z DDV" pa pustil prazne.

Naročnik je sicer zahteval, da mora biti ponudbena dokumentacija izpolnjena (točka 8.1, str. 5 razpisne dokumentacije), vendar npr. ni dal navodil, kako je treba izpolniti predračun pri postavki nepredvidenih del. Zato sta neprimerljivi zadevi št. 018-285/2010 in 018-131/2011, na kateri se sklicuje vlagatelj. V teh zadevah sta tedanja naročnika določila, da se nepredvidena dela izračunajo od skupne vrednosti (št. 018-285/2010) oziroma od stroškov le določenih postavk (št. 018-131/2011). V obravnavanem primeru pa zahteve, da ponudniki izračunajo nepredvidena dela glede na skupno vrednost ponudbe ali vrednost le nekaterih postavk, naročnik ni postavil. Prav tako naročnik ni določil, da ponudnikom pri postavkah nepredvidenih del ni treba izpolniti razdelkov stolpcev "Količina" in "Cena na enoto z DDV", ali da bi tabeli pripravil na način, da bi ponudniki ne mogli vpisati podatkov v te razdelke (npr. da bi jih zatemnil). Naročnik tabele tudi ni oblikoval tako, da bi bila razdelka "Cena na enoto z DDV" pri drugi in tretji postavki združena oziroma bi bil za njiju oblikoval le en razdelek, kar bi omogočilo takojšnjo zaznavo, da morata biti ceni na enoto pri teh postavkah enaki.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da "razpisna dokumentacija v tem delu ni bila dovolj jasna" (str. 3 odločitve o zahtevku za revizijo), in tudi dopušča, da "je bilo možno obrazec razumeti tudi drugače, torej tako kot je razumel izbrani ponudnik", ker "v obrazcu poleg navedbe ''10%'' ni bilo dodatnih opredelitev" (dopis št. 430-3/2011/69 z dne 30. 6. 2011, s katerim je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo). Državna revizijska komisija pripominja, da pa je po drugi strani nenavadno, da naročnik ni že sam poskrbel za vpis 10 % količin druge postavke v razdelek "Količina" pri tretji postavki, če naj bi nepredvidena dela obsegala le dela po drugi (in ne morebiti tudi prvi) postavki. Državna revizijska komisija zato dodaja, da razpisna dokumentacija ni bi bila le nejasna, ampak tudi pomanjkljiva.

Da je razpisna dokumentacija v obravnavanem primeru v zvezi z zahtevo "10%" nejasna, je mogoče zaključiti tudi na podlagi tega, da je naročnik izmed petih prejetih ponudb, prejel predračune, ki so bili izpolnjeni na štiri različne načine:
- Izbrani ponudnik je izpolnil vse razdelke tabel z neko številčno vrednostjo (tudi razdelka "Količina" in "Cena na enoto z DDV" pri tretji postavki), pri čemer je zahtevo "10%" upošteval tako, da je v razdelku "Vrednost z DDV" pri tretji postavki podal ceno za 10 % količine del iz druge postavke in ne njihove vrednosti. Izbrani ponudnik je ponudil nižjo ceno na enoto za tretjo postavko, kot je cena na enoto za drugo postavko. Iz tabel ne izhaja, da je izbrani ponudnik zahtevo "10%" upošteval tudi za prvo postavko.
- Vlagatelj, tako kot še eden izmed ponudnikov, ni izpolnil vseh razdelkov tabel z neko številčno vrednostjo (razdelka "Količina" in "Cena na enoto z DDV" pri tretji postavki je pustil prazna). Zahtevo "10%" je upošteval tako, da je v razdelku "Vrednost z DDV" podal ceno za 10 % seštevka vrednosti prve in druge postavke.
- Eden izmed ponudnikov je izpolnil vse razdelke tabel. V razdelka "Količina" in "Cena na enoto z DDV" pri tretji postavki je vrisal poševno črto, v druge razdelke pa je vpisal neko številčno vrednost. Zahtevo "10%" je upošteval tako, da je v razdelku "Vrednost z DDV" pri tretji postavki podal ceno za 10 % vrednosti druge postavke. Iz tabel ne izhaja, da je ta ponudnik zahtevo "10%" upošteval tudi za prvo postavko.
- Eden izmed ponudnikov je v tabeli za I. in II. fazo združil v enotno tabelo (I. + II. faza), pri čemer je pripravil razdelke z opisi del tako, da je vanje združil vsa dela iz obeh faz, v razdelek "Količina" je pri prvi postavki zapisal "1" (ena), pri drugi postavki pa 185.350, kar predstavlja seštevek količine za I. in II. fazo. Razdelka "Količina" in "Cena na enoto z DDV" je pri tretji postavki pustil prazna. Zahtevo "10%" je ta ponudnik upošteval tako, da je v razdelku "Vrednost z DDV" pri tretji postavki zapisal "N/A".

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da se je že v številnih zadevah izjasnila, da nejasna razpisna dokumentacija ne more iti v škodo ponudnikov (npr. št. 018-148/2010, na katero se sklicuje naročnik), hkrati pa spominja, da je v spornem delu razpisna dokumentacija tesno povezana z merilom najnižja cena (točki IV.2.1 objav obvestil o naročilu; točka 11.2, str. 11 razpisne dokumentacije) in tudi s predmetom (ki je sicer vedno ena izmed bistvenih sestavin pogodbe). Različno razumevanje izpolnitve predračuna v konkretnem primeru vpliva na to, ali nek ponudnik ponuja celoten obseg javnega naročila, ki ga razpisuje naročnik.

Naročnik je v konkretnem primeru upošteval drugi odstavek 41. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik v odprtem postopku odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša. Naročnik je prejete ponudbe najprej razvrstil, nato pa preveril ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je druge ponudbe v "Odločitvi o oddaji javnega naročila" št. 430-3/2011/33 z dne 21. 4. 2011 zavrnil kot dražje. Vendar je zaradi nejasne (in pomanjkljive) razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na zahtevo po "10%", vprašanje, če so vse ali pa le nekatere izmed njih dražje. Ponudbe so med seboj neprimerljive, ker so zaradi nejasne (in pomanjkljive) razpisne dokumentacije ponudniki različno razumeli, kaj naročnik zahteva, in na podlagi tega oblikovali svoje ponudbe. Ponudbe se razlikujejo v vsebinskem delu (ki bo tudi obvezna sestavina pogodbe), saj so ponudniki ponudili različen obseg del. Ponudbe se zaradi različno oblikovanih ponudbenih vrednosti glede na razumevanje izpolnitve tabel predračuna torej medsebojno razlikujejo ravno v delih, ki "vplivajo na â?? razvrstitev glede na merila" (prim. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, naročnik ni postavil nobenih izrecnih zahtev, od česa je treba izračunati 10 %. Naročnik torej ni določil niti, da se ta odstotek izračunava od količin druge postavke in so zato lahko cene drugačne, niti tega, da se izračunava le od vrednosti ene postavke ali pa obeh postavk. Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil predračuna skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Vendar pa je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija tudi ocenila, da ponudb ni mogoče objektivno preveriti, saj razpisna dokumentacija ne omogoča priprave medsebojno primerljivih ponudb.

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). V opisanih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal skladno z enakopravno obravnavo ponudnikov. Zaradi nejasnosti (in pomanjkljivosti) razpisne dokumentacije, ki posega v bistvo pogodbe (predmet in cena), je naročnik ponudnikom pri obravnavi ponudb zagotovil neenakopraven položaj, ne glede na to, da je zapisal, da je presojal le ponudbo izbranega ponudnika. Odločitev o oddaji javnega naročila je v konkretnih okoliščinah dejansko diskrecijska.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, ne da bi obravnavala še nadaljnje vlagateljeve revizijske navedbe, ker odločitev o njih ne bi več vplivala na sprejeto odločitev, skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji javnega naročila" št. 430-3/2011/33 z dne 21. 4. 2011.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel takĂł s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov, stroške za nagrado za postopek revizije v višini 1.200 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese skupaj 1.440 eurov, ter izdatke v po tarifnih številkah 6002 v skupnem znesku 20 eurov, povečanih za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Vlagatelj je vplačal takso v višini 10.000 eurov in predložil dokazilo o njenem vplačilu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o naročilu sicer objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije (št. objave 2011/S 37-060163 z dne 23. 2. 2011), vendar je ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV nižja od zneska, določenega v 3. točki prvega odstavka 12. člena ZJN-2, ki nalaga naročniku dolžnost pošiljanja v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Glede na prvi odstavek 22. člena bi zato zadostovala taksa v višini 5.000 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.464 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 6.464 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 29. 7. 2011

Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo z promet, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper,
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- Cooperativa San Martino, SocietĂ  Cooperativa, Via Galvani 12, 30175 Marghera (VE), Italija,
- Rossi Renzo Costruzioni S.r.l., Via E. Mattei 1/c, 30020 Marcon (VE), Italija,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran