018-237/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza" v sklopu 4: "Oprema za OP sobe, CIT" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.8.2011

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 1.7.2011 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

4. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.6.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza". Javno naročilo, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je sestavljeno iz skupno štirinajstih sklopov, med njimi tudi iz sklopa 4: "Oprema za OP sobe, CIT".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 7259/2010 z dne 9.8.2010, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2010/S 154-238101 z dne 11.8.2010.

Dne 27.12.2010 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 10/2010-SBSG" št. 4110-10/2008-195, iz katerega je izhajalo, da se predmetno javno naročilo v sklopu 4: "Oprema za OP sobe, CIT" odda vlagatelju.

Državna revizijska komisija je na podlagi vloženega revizijskega zahtevka dne 27.5.2011 izdala Sklep št. 018-034/2011-51, s katerim je (med drugim) takšno naročnikovo odločitev razveljavila.

Naročnik je dne 16.6.2011 izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila št. 7529/2010" št. 4110-10/2008-324, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Medicoengineering, d.o.o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (sklicujoč se pri tem na odločitev Državne revizijske komisije iz Sklepa št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011) označil za neprimerno in s tem nepopolno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.7.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se predstavljena odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba primerna in popolna in da se vlagatelju tudi odda predmetno javno naročilo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikovo odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 16.6.2011, in sicer iz razloga, ker ta temelji zgolj na sklepu Državne revizijske komisije št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011, ta pa Strokovnem mnenju, ki ga je dne 17.4.2011 izdelala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Slednjega pa vlagatelj v celoti izpodbija in mu ugovarja. Vlagatelj ob tem dodaja, da se z naročnikovo odločitvijo ne strinja tudi zato, ker iz nje najprej izhaja, da je njegovo ponudbo ocenil za primerno in popolno ter najcenejšo, hkrati pa, da je na podlagi strokovnega mnenja spoznana kot neustrezna. Vlagatelj se z naročnikovo odločitvijo dalje ne strinja, ker je predhodni vlagatelj revizijski zahtevek vložil prek pooblaščenca - odvetniške družbe, ki pa za zastopanje tedanjega vlagatelja ni predložila pooblastila. Državna revizijska komisija je pooblaščenca sicer naknadno pozvala k predložitvi pooblastila in to pridobila. Je pa po vlagateljevem mnenju evidentno in v nasprotju z zakonodajo, da predhodni vlagatelj pooblastila za zastopanje ni predložil že ob prvem pravdnem dejanju, kot je to zahtevano v 98. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP). Naročnik bi moral zahtevek za revizijo tedanjega vlagatelja zavreči in ga ne bi smel obravnavati. Tudi Državna revizijska komisija je pri obravnavanju revizijskega zahtevka tedanjega vlagatelja odstopila od svoje ustaljene prakse. Vlagatelj kot naslednje izraža svoje nestrinjanje s strokovnim mnenjem z dne 17.4.2011. Vlagatelj kot nepravilne in nestrokovne prereka vse ugotovitve strokovne komisije, skladno s katerimi naj vlagateljeva ponudba ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Vlagatelj tako med drugim zatrjuje nepravilnost in nestrokovnost ugotovitev, ki se nanašajo na ponujeno naslonjalo za roko dolžine 300 mm, v zvezi s čemer pojasnjuje, da je predložil izjavo proizvajalca z dne 9.11.2010, iz katere izhaja, da je ponujeno naslonjalo za roko za predmetno javno naročilo dolžine 450 mm, kar je razvidno iz točke 4.1.15 izjave. Vlagatelj dalje izpostavlja, da je Državna revizijska komisija za izdelavo strokovnega mnenja določila izvedensko komisijo, nujno pa je ločevanje med strokovnim in izvedenskim mnenjem. Vlagatelj pojasnjuje, da iz pridobljenega strokovnega mnenja ni razvidno, da bi izvedenska komisija pojasnjevala posamezna strokovna vprašanja, temveč je sprejemala ugotovitve, kar pa ni kompetenca izvedenske komisije. Strokovna komisija v predmetnem postopku nikoli ni bila oblikovana, strokovno mnenje pa je izdelala izvedenska komisija, kar ni sprejemljivo in zaradi česar je to mnenje brezpredmetno. Izvedenska komisija je v strokovnem mnenju povzela vse ugotovitve vlagatelja revizijskega zahtevka, Državna revizijska komisija pa jih je povzela v svojem sklepu, brez da bi razumno, na podlagi argumentov in listinskih dokazov, odločala o strokovni vsebini. Izvedenska komisija v strokovnem mnenju tudi ni podala nikakršnih navedb ali dokazov, kako je prišla do svojih ugotovitev, niti ni zahtevala dodatnih dokazil ali dejanskega ogleda predmetne opreme. Prav tako je negativno mnenje o izbrani izvedenski komisiji podal predhodni vlagatelj revizijskega zahtevka. Da strokovno mnenje, ki ga je izdelala komisija za izvedenska mnenja, ne odraža resničnega in dejanskega stanja, v svojem preliminarnem mnenju ugotavlja tudi sodni izvedenec in cenilec S.S. v mnenju z dne 9.5.2011. Vlagatelj kot slednje izraža še svoje nestrinjanje s Sklepom Državne revizijske komisije z dne 27.5.2011. S tem v zvezi izpostavlja, da bi ta organ, če bi želel imeti vse informacije in postopati do vseh udeležencev v postopku enakopravno in nepristransko, vlagatelja lahko pozval k posredovanju mnenja na strokovno mnenje, česar pa ni storil. Vlagatelj zato trdi, da je strokovno mnenje nepopolno in nanj ponovno ugovarja, ker vsebuje neresnične trditve. Vlagatelj predlaga, da se v okviru revizijskega postopka zasliši sodnega izvedenca in cenilca S.S. ter da se po potrebi organizira razjasnjevalni sestanek, v kolikor predloženega preliminarnega mnenja ni mogoče uporabiti kot dokaz v smislu izvedenskega mnenja pa naj se to uporabi kot listinski dokaz. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da je njegova ponudba ne le bistveno bolj ugodna, pač pa tudi v vseh pogledih popolna. Ker verjame, da se bo to (bodisi v revizijskem bodisi v pravdnem postopku) dokazalo, vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi in odloči, kot je bilo že predstavljeno uvodoma. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 11.7.2011 po svojem pooblaščencu, Odvetniški pisarni Mihevc in odvetniki, d.o.o., Komenskega 14, Ljubljana, na naročnika naslovil vlogo "Odgovor na zahtevek za revizijo", v kateri se je odzval na navedbe iz vlagateljevega revizijskega zahtevka. Izbrani ponudnik je ob tem zahteval povrnitev stroška priprave odgovora na revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR.

Na naročnikov poziv je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dne 11.7.2011 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 15.7.2011, s katerim je tega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z ničemer ne zatrjuje ali dokazuje, da bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna, zato naročnik domneva, da s tem izrecno priznava njeno primernost in popolnost. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da se ne strinja s Sklepom Državne revizijske komisije z dne 27.5.2011 ter s Strokovnim mnenjem z dne 17.4.2011, naročnik odgovarja, da se do omenjenega Sklepa in Strokovnega mnenja ne bo opredeljeval. Ob tem naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija hierarhično višji organ odločanja, ki presoja pravilnost in zakonitost ravnanj naročnikov v postopkih javnega naročanja, zato naročnik nima pristojnosti presoje navedene odločitve. Presojo te bi vlagatelj lahko zahteval v skladu s 23. členom ZRPJN, v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Naročnik dodaja še, da izbrani ponudnik za 4. sklop izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, kar je razvidno iz izjav ponudnika v ponudbi ter njenih dodatnih obrazložitev in dopolnitev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21.7.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 1.8.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Izbrani ponudnik je dne 17.8.2011 po svojem pooblaščencu na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri je ponovno pojasnil svoja stališča v zvezi z navedbami iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.


Iz določil 82. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) izhaja, da se postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po ZRPJN.

Predmetni revizijski postopek se je začel z vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka dne 1.7.2011. Ker je vlagatelj svoj revizijski zahtevek tako vložil pred uveljavitvijo ZPVPJN, se predmetni revizijski postopek dokonča po določilih ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v pretežnem delu svojega revizijskega zahtevka izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo Državne revizijske komisije v Sklepu št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011 ter s Strokovnim mnenjem, ki ga je za potrebe revizijskega postopka, ki je bil pred Državno revizijsko komisijo voden pod številko 018-034/2011, dne 17.4.2011 izdelala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi domnevne procesne pomanjkljivosti revizijskega zahtevka, ki ga je dne 7.1.2011 vložil izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da iz določil petega odstavka 23. člena ZRPJN izhaja, da je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Na podlagi navedene določbe v predmetnem revizijskem postopku, ki se vodi na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 1.7.2011, ni dopustno izvesti s strani vlagatelja predlagane ponovne (procesne ali vsebinske) obravnave revizijskega zahtevka izbranega ponudnika z dne 7.1.2011, ki je bil podlaga za vodenje revizijskega postopka pod številko 018-034/2011, ponovne obravnave strokovnega mnenja, ki je bilo pridobljeno za potrebe omenjenega revizijskega postopka, kot tudi ne predlagane presoje (zakonitosti, pravilnostiâ??) sklepa Državne revizijske komisije št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011, s katerim je bil omenjeni revizijski postopek zaključen. Pri tem gre zgolj pripomniti, da je imel vlagatelj (tedaj v vlogi izbranega ponudnika) v postopku, vodenem pod številko 018-034/2011, možnost ustrezno varovati svoje interese, saj mu je bila vročena tako kopija revizijskega zahtevka izbranega ponudnika (tedaj v vlogi vlagatelja), kot tudi v postopku pridobljeno strokovno mnenje. Na slednje je vlagatelj podal tudi svoje pripombe (ob čemer je priložil tudi v tem postopku ponovno priloženo "Preliminarno strokovno mnenje..." sodnega izvedenca in cenilca S.S.), ki jih je Državna revizijska komisija v svojem Sklepu št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011 tudi obravnavala in se do njih opredelila.

Ne glede na zgoraj navedeno, je iz vlagateljevega revizijskega zahtevka mogoče razbrati, da je bistvo predmetnega spora v vprašanju zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4 (odločitev z dne 16.6.2011), in sicer z vidika ugotovljene nepopolnosti in posledične izločitve vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba popolna in najugodnejša, zato naj bi mu predmetno javno naročilo tudi moralo biti oddano.
Državna revizijska komisija je v svojem Sklepu št. 018-034/2011-51 z dne 27.5.2011, ki predstavlja podlago izpodbijani naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila, obravnavala več razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, med drugim tako tudi zatrjevano neizpolnjevanje zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na dolžino naslonjala za roke. Državna revizijska komisija je navedeni razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe v predmetnem revizijskem postopku obravnavala ponovno, in sicer ob upoštevanju navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 1.7.2011.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod zaporedno številko 4.1 OP MIZA S SEGMENTI, TRANSPORTERJI med drugim razpisal tudi predmet javnega naročila "OP plošča za transuretralne in transvaginalne posege".

Med zahtevami, ki se nanašajo na navedeni predmet, je naročnik določil tudi naslednjo zahtevo:

"naslonjalo za roko, dolžine 450 mm".

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljevo ponudbo ugotavlja, da je ta v svoji ponudbi pod omenjeno postavko ponudil naslonjalo za roke proizvajalca Trumpf s kataloško številko 4549779. Iz vlagateljeve ponudbe (preglednica artiklov) izhaja tudi, da gre pri artiklu z navedeno kataloško številko za naslonjalo za roke ("ARM SUPPORT 300") dolžine 300 mm.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da s strani vlagatelja ponujeno naslonjalo za roke ne izpolnjuje predstavljenih zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila) - namesto naslonjala zahtevane dolžine 450 mm je vlagatelj v svoji ponudbi namreč ponudil naslonjalo dolžine zgolj 300 mm.

Državna revizijska komisija vlagatelju sicer pritrjuje v njegovi navedbi, da proizvajalec Trumpf proizvaja tudi naslonjalo za roke ustrezne dolžine (t.j. dolžine 450 mm s kataloško številko 4549778), pri čemer pa s tem v zvezi ponovno ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi takšnega naslonjala ni ponudil, temveč je nedvoumno ponudil drugo naslonjalo (s kataloško številko 4549779), ki pa je neustreznih dimenzij. Naknadno predložena izjava proizvajalca, na katero se v svojem revizijskem zahtevku sklicuje vlagatelj, o tem, da je bil ponujen ustrezen artikel, navedenega dejstva ne more spremeniti; upoštevanje takšne izjave bi namreč pomenilo dopustitev z določili 2. alineje drugega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) neskladnega spreminjanja vlagateljeve ponudbe (vlagatelj z izjavo namreč spreminja del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila).

Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja drugih dejstev ali dokazov, iz katerih bi izhajalo, da njegova ponudba izpolnjuje na tem mestu obravnavano tehnično zahtevo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem nepopolna (16. točka prvega odstavka 20. člena ZJN-2). Naročnik je bil takšno ponudbo dolžan izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), revizijskim navedbam vlagatelja, s katerimi ta zatrjuje nasprotno, pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Ker že ugotovitev o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe iz zgoraj obravnavanega razloga narekuje njeno izločitev (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija revizijskih navedb, ki se nanašajo na preostale razloge v prid nepopolnosti vlagateljeve ponudbe ni obravnavala - obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogla v ničemer vplivati.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila z dne izpodbija tudi iz razloga, ker naj bi si bili različni deli njene obrazložitve med seboj v nasprotju.

Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila (v obravnavanem sklopu) z dne 16.6.2011 zatrjevanega neskladja njene obrazložitve ne ugotavlja. Naročnik je v odločitvi namreč zgolj kronološko predstavil potek oddaje 4. sklopa predmetnega javnega naročila, pri čemer je najprej predstavil svoje ugotovitve glede popolnosti vlagateljeve ponudbe, ki so predstavljale podlago njegovi odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 27.12.2010, nato je predstavil odločitev Državne revizijske komisije z dne 17.3.2011, temu pa je sledila še (sedaj drugačna) ugotovitev o neprimernosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe ter navedba o izboru ponudbe izbranega ponudnika.

V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 1.7.2011 ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža pohištvene, tehnološke, informacijske in medicinske opreme za prizidek C1 v okviru novogradnje, rekonstrukcije in prenove objekta C Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - 1. faza" v sklopu 4: "Oprema za OP sobe, CIT", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. 7529/2010" št. 4110-10/2008-324, z dne 16.6.2011.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 1.7.2011 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku z dne 1.7.2011 zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Po argumentu a contrario iz navedenega določila izhaja, da vlagatelj v primeru, ko njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen, do povrnitve stroškov s strani naročnika ni upravičen.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov je v okviru revizijskega postopka zahteval tudi izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da ZRPJN ne daje podlage za povrnitev stroškov, ki so izbranemu ponudniku nastali z opredelitvijo do vlagateljevega revizijskega zahtevka, teh stroškov pa Državna revizijska komisija v konkretni zadevi tudi sicer ne ocenjuje za potrebne.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zahtevo izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30.8.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje,
- Odvetniška pisarna Mihevc in odvetniki, d.o.o., Komenskega 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran