018-064/2011 Banka Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zamenjava diesel agregata" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MATISA MM ELEKTROAGREGATI MARJAN MATIČEVIÄ", s. p., Levičnikova cesta 7, 8310 šentjernej (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), davčna številka SI16519949, katerega zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje, zoper ravnanje naročnika BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. avgusta 2011 sprejela

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 17. februarja 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila, številka 33.30-1665/10-MP, z dne 21. januarja 2011.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku
âˆ" 5.000,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa,
âˆ" 984,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.
Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Ugotovi se, da znašajo nagrada in stroški izvedenskega dela (v skupnem bruto znesku) 1.619,28 EUR.

Nagrada in stroški izvedenskega dela se izplačajo izvedencu na njegov transakcijski račun številka SI56 0204 5105 4593 115, odprt pri Novi Ljubljanski banki, d. d., in sicer v skladu z določili pogodbe o avtorskem delu številka C1314-11-933006, sklenjene dne 08. junija 2011.

Preostali znesek predujma, ki ga je za izvedbo dokaza z izvedencem na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-64/2011-17, z dne 20. maja 2011, založil vlagatelj, se v znesku 380,72 EUR vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun, številka SI56 0297 0001 7131 917, odprt pri Novi Ljubljanski banki, d. d., in sicer v roku 30 dni po vročitvi tega sklepa vlagatelju.

4. Zahteva ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. oktobra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za zamenjavo diesel agregata (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo (pod številko objave JN10480/2010) na Portalu javnih naročil objavljeno dne 29. oktobra 2010, v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 212, pa (pod številko dokumenta 324862) dne 30. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 21. januarja 2011 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, številka 33.30-1665/10-MP (v nadaljnjem besedilu: sklep o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se "kot najugodnejši ponudnik za zamenjavo diesel agregata za potrebe Banke Slovenije izbere:" [â??] "PRINSIS D.O.O., PESKE 15, 1236 TRZIN" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Vlagatelj je sklep o oddaji naročila, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. januarja 2011, dne 26. januarja 2011 pa je naročnik, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo ("Dopis št." "0006/11-01") z dne 25. januarja 2011, poimenovano "Zahtevek za dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila" (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Dne 04. februarja 2010 (očitna pomota, pravilno dne 04. februarja 2011; opomba Državne revizijske komisije) je naročnik sprejel dokument, poimenovan "DODATNA OBRAZLOŽITEV SKLEPA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", oznaka 33.30-1665/10-MP (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila prejel dne 07. februarja 2011, dne 17. februarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo z dne 17. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo (primarno) zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija (zahtevku za revizijo ugodi), "odločitev naročnika razveljavi in izbere kot najcenejšo ponudbo vlagatelja", (prvič) podredno, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila kot netransparenten in diskriminatorno voden, (drugič) podredno pa, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila zaradi diskriminatornih razpisnih pogojev. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva in predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- zatrjuje, da mu je naročnik kot odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila predložil le poročilo projektanta, iz katerega ne izhaja nikakršna dodatna obrazložitev konkretnih vprašanj oziroma zahtev vlagatelja, s čimer je kršen tretji odstavek 79. člena ZJN-2. Vlagatelj ob tem še dodaja, da mu je glede na "(ne)obrazložitev naročnika oziroma poročilo projektanta" onemogočeno, da se vsebinsko izreče o očitanih neustreznostih (njegove ponudbe), saj te (po njegovem stališču) niso določno navedene,
- zatrjuje konkretne kršitve v navezavi na naročnikova ravnanja, s katerimi je ponudbo vlagatelja opredelil za nepopolno, izbrano ponudbo pa za popolno,
- zatrjuje, da je naročnik kršil šesti odstavek 22. člena ZJN-2, pa tudi 8. člen ZJN-2, ker mu je "omogočil vpogled le v 35% dokumentacije" ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, saj naj bi "preostali del predstavljal poslovno skrivnost družbe Prinsis",
- zatrjuje diskriminatornost razpisnih pogojev.

Naročnik je, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na kuverti vloge, dne 22. februarja 2011 prejel vlogo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, številka 33.3-1665/10-pm, z dne 22. februarja 2011, poimenovano "ODGOVOR NA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO" (v nadaljnjem besedilu: vloga številka 33.3-1665/10-pm, z dne 22. februarja 2011).

Dne 25. februarja 2011 je naročnik sprejel sklep, oznaka 26.00-0026/11 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrne kot neutemeljen, prav tako pa se zavrne tudi vlagateljeva zahteva za vračilo stroškov postopka. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- poudarja, da svoje odločitve ni temeljil na pavšalnih ugotovitvah, kot mu to očita vlagatelj, ali na projektantovem morebitnem osebnem mnenju o sposobnostih vlagatelja, temveč izključno na njegovih podrobno utemeljevanih tehničnih ugotovitvah glede tehnične popolnosti ponudbe,
- zavrača zatrjevane kršitve v navezavi na njegova ravnanja, s katerimi je vlagateljevo ponudbo opredelil za nepopolno, izbrano ponudbo pa za popolno,
- zavrača zatrjevani kršitvi glede javnosti dokumentacije in transparentnosti postopka, ter dodaja, da je ocena vlagatelja, da mu je bil omogočen vpogled le v 35 % dokumentacije, pavšalna,
- zavrača očitek vlagatelja, v katerem slednji zatrjuje diskriminatornost razpisnih pogojev, poudarja, da je pri pripravi projektne in razpisne dokumentacije ravnal v skladu z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2, pa tudi, da bi moral vlagatelj omenjene očitke nanj nasloviti v roku desetih dni po objavi razpisne dokumentacije.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 01. marca 2011, dne 04. marca 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo, poimenovano "ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", oznaka 26.00-0026/11, z dne 04. marca 2011.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa, oznaka 26.00-0033/11-MH, z dne 08. marca 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika in vlagatelja z dopisom številka 018 - 64 / 2011 - 6, z dne 24. marca 2011, na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-64/2011-7, z dne 08. aprila 2011, pozvala na posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz podatkov na poštni povratnici, vrnjeni Državni revizijski komisiji, prejel dne 12. aprila 2011, dne 19. aprila 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela dopis naročnika, oznaka 26.00-0072/11-MH, z dne 19. aprila 2011, poimenovan "Posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o vloženem revizijskem zahtevku "Zamenjava diesel agregata" z oznako JNVV 1665/2010", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: dopis, oznaka 26.00-0072/11-MH).

Državna revizijska komisija je dopis naročnika, oznaka 26.00-0072/11-MH, posredovala vlagatelju v izjasnitev s spremnim dopisom številka 018-64/2011-9, z dne 20. aprila 2011. Slednje omenjeni dopis je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni povratnici, vrnjeni Državni revizijski komisiji, prejel dne 21. aprila 2011, dne 29. aprila 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 28. aprila 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovano "PROšNJA ZA PODALJšANJE ROKA". Državna revizijska komisija je dne 03. maja 2011 prejela tudi vlagateljevo vlogo z dne 29. aprila 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovano "Izjasnitev o dokumentaciji naročnika", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 29. aprila 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26)).

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom številka 018-64/2011-13, z dne 03. maja 2011, obvestila o podaljšanju roka za izjasnitev o dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je dne 11. maja 2011 po telefaksu prejela vlagateljevo vlogo z dne 11. maja 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovano "Izjava naročnika", v kateri vlagatelj Državno revizijsko komisijo obvešča, da se je "z vlogama z dne 28. in 29.4.2011 izjasnil o dokumentaciji naročnika".

Državna revizijska komisija je dne 20. maja 2011 sprejela sklep številka 018-64/2011-17, s katerim je med drugim sklenila, da se izvedensko delo in izdelava izvedenskega mnenja zaupa izvedencu D. š., inž. stroj., dipl. ekon., spec. posl., izvedencu in cenilcu za stroje in opremo (v nadaljnjem besedilu: izvedenec, pa tudi izvedenec D. š.), vlagatelju pa naložila, da mora založiti predujem za izdelavo izvedenskega mnenja. Omenjeni sklep je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni povratnici, vrnjeni Državni revizijski komisiji, prejel dne 23. maja 2011, dne 26. maja 2011 pa je Državna revizijska komisija po telefaksu prejela vlagateljevo vlogo z dne 11. maja 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovano "Potrdilo o plačilu", skupaj s prilogo ("IZPIS[OM] NALOGOV ZA RAČUN"). Omenjeno vlagateljevo vlogo je Državna revizijska komisija, skupaj s prilogo, prejela tudi po pošti in sicer dne 27. maja 2011.

Dne 30. maja 2011 je Državna revizijska komisija sprejela dokument številka 018-64/2011-22, poimenovan "Prošnja za izdelavo izvedenskega mnenja", ter ga posredovala izvedencu (v nadaljnjem besedilu: dokument številka 018-64/2011-22).

Državna revizijska komisija je dne 04. julija 2011 prejela "MNENJE IZVEDENCA", z dne 18. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: mnenje izvedenca). Mnenje izvedenca je Državna revizijska komisija v prilogi dopisa, številka 018-64/2011-28, z dne 06. julija 2011, posredovala v izjasnitev naročniku, v prilogi dopisa, številka 018-64/2011-29, z dne 06. julija 2011, pa tudi vlagatelju. Omenjeni dopis (s prilogo) sta tako naročnik kot vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštnih povratnicah, vrnjenih Državni revizijski komisiji, prejela dne 07. julija 2011.

Dne 12. julija 2011 je Državna revizijska komisija prejela vlogo naročnika z dne 11. julija 2011, oznaka 26.00-0108/11-JŽ, poimenovano "Izjasnitev o izvedenskem mnenju z dne 18. 6. 2011", skupaj s prilogami (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 11. julija 2011, oznaka 26.00-0108/11-JŽ), pa tudi vlogo vlagatelja z dne 11. julija 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovano "Izjasnitev o izvedenskem mnenje", ki po vsebini predstavljata izjasnitev naročnika oziroma vlagatelja glede mnenja izvedenca.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, mnenja izvedenca, izjasnitev naročnika oziroma vlagatelja glede mnenja izvedenca, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila ter objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil (točka "IV.1.1) Vrsta postopka") in v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (točka "IV.1.1) Vrsta postopka"). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo v objavo na Portal javnih naročil poslano dne 29. oktobra 2010, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011 - ZJN-2C; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2C), ki je začel veljati dne 30. marca 2011, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2C izvede po predpisih, brez upoštevanja novele ZJN-2C.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi 87. člena dne 03. julija 2011 začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN). Ker se je predmetni postopek revizije z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo ZPVPJN, se ta postopek revizije (skladno z določbo prvega odstavka 82. člena ZPVPJN) dokonča po (določbah) ZRPJN.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz "SEZNAM[A] PONUDNIKOV, KI SO PREDLOŽILI PONUDBE", pa tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 09. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o odpiranju ponudb), izhaja, da so bile v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročniku predložene tri ponudbe. Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil najnižjo ceno.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, kakor to izhaja iz sklepa o oddaji naročila, označil za neprimerno.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik kot odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila predložil le poročilo projektanta, iz katerega ne izhaja nikakršna dodatna obrazložitev konkretnih vprašanj oziroma zahtev vlagatelja, s čimer je kršen tretji odstavek 79. člena ZJN-2. Vlagatelj ob tem še dodaja, da mu je glede na "(ne)obrazložitev naročnika oziroma poročilo projektanta" onemogočeno, da se vsebinsko izreče o očitanih neustreznostih (njegove ponudbe), saj te (po njegovem stališču) niso določno navedene, ampak povsem pavšalne.

Skladno s prvim in drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike. Korektiv naročnikovi opustitvi navedenih predpisanih ravnanj predstavlja institut iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki omogoča ponudniku (ki ni bil izbran), da pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je razvidno, da naj bi obveščanje ponudnikov v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila obsegalo njihovo seznanitev z razlogi za zavrnitev ponudb in prednostmi sprejete ponudbe.

Naročnik mora torej odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo. Odločitev o oddaji naročila morajo tako spremljati ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne.

Vendar pa ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve o oddaji naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Zadostuje, da so v povezavi z odločitvijo strnjeno, vendar jasno in upoštevno, določena glavna pravna in dejanska dejstva, torej, da odločitev o oddaji naročila (kot je bilo to poudarjeno že v predhodnem odstavku tega sklepa) spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v postopku revizije, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov. Ali je povzetek ustreznih razlogov (obrazložitev) v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na kontekst sprejetja odločitve o oddaji naročila ter celoto pravnih pravil, ki urejajo področje javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v sklep o oddaji naročila ugotovila, da je naročnik v njem navedel razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja (torej "prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran"), v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (vključno z njenimi prilogami) pa je (osnovno opisane) razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe natančneje pojasnil.

Ob doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija vlagatelju v izjasnitev posredovala tudi dopis naročnika, oznaka 26.00-0072/11-MH, vlagatelj pa se je do vsebine omenjenega dopisa (obsežno) opredelil v svoji vlogi z dne 29. aprila 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), poimenovani "Izjasnitev o dokumentaciji naročnika", skupaj s prilogami.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da bi naročnik v konkretnem primeru odločitve o oddaji naročila ne obrazložil in ne navedel ugotovitev ter razlogov zanjo skladno z 79. členom ZJN-2, niti vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da bi mu bilo glede na obrazložitev razlogov za zavrnitev (oziroma izločitev) njegove ponudbe "celo onemogočeno, da se vsebinsko izreče glede očitanih neustreznosti" (vlagatelj namreč zatrjuje, da "očitanih neustreznosti" v povezavi z njegovo ponudbo naročnik ni določno navedel). "Očitane neustreznosti" njegove ponudbe, kot jih v zahtevku za revizijo poimenuje vlagatelj, tudi niso "povsem pavšalne".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem ta zatrjuje kršitve naročnika v povezavi z ugotovitvijo slednjega, da vlagateljeva ponudba ni primerna.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot razloge, zaradi katerih je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, navedel tudi razloge, ki se navezujejo na ponujeni dimniški sistem. V povezavi s slednjim je naročnik zapisal "ni tehničnih specifikacij, ni ponujen izoliran del dimnika, ni garancijske izjave", pa tudi
- "Ni podana tehnična specifikacija ponujenega neizoliranega sistema in ni mogoče ugotoviti ustreznost ponujenega dimniškeg sistema (600ÂşC, 5000 Pa. Neobčutljiv na vlago, 10-letna garancija, deb.1mm)."
- "Ni podana tehnična specifikacija ponujenega izoliranega sistema in ni mogoče ugotoviti ustreznost ponujenega dimniškeg sistema (600ÂşC, 5000 Pa. Neobčutljiv na vlago, 10-letna garancija, deb.1mm)."
- "Ni priložena garancijska izjava proizvajalca dimniškega sistema".
Izpostavljeni zaključek je naročnik napravil po tem, ko je vlagatelj na podlagi naročnikovega poziva za dodatna pojasnila tehnične dokumentacije, oznaka 33.30-1665/10-MP, z dne 23. decembra 2010, pojasnil svojo ponudbo z dodatno dokumentacijo. V omenjenem pozivu je naročnik vlagatelja seznanil z dejstvom, da je tehnična dokumentacija, ki izhaja iz njegove ponudbe, v delih pomanjkljiva, obenem pa vlagatelja pozval, da tehnično dokumentacijo glede dimniškega sistema dopolni tudi z dokumentacijo ponujenega dimniškega sistema, certifikatom ustreznosti ponujenega sistema in garancijsko izjavo. Smiselno enak zaključek (to je zaključek, da je tehnična dokumentacija, ki izhaja iz vlagateljeve osnovne ponudbe, tudi v delih, ki se nanaša na dimniški sistem, pomanjkljiva) je ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (v Povabilu k oddaji ponudbe) med drugim določil, da je predmet javnega naročila izbira izvajalca za ureditev sistema rezervnega napajanja naročnikove poslovne stavbe v skladu s projektantskim načrtom. Naročnik je pri tem dodal, da so podrobnejši opisi in popisi pogodbenih del opredeljeni v projektantskem načrtu, ki je kot priloga (številka) 1 sestavni del razpisne dokumentacije, pa tudi, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval samo ponudbe, ki bodo vključevale celoten obseg del. Kot to v dopisu, oznaka 26.00-0072/11-MH, potrjuje tudi naročnik, je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila uporabljal eno mapo projektne dokumentacije (PZI), to je Načrt električnih inštalacij rezervnega napajanja, številka 10-035, ki ga je dne 06. septembra 2010 izdelal projektant "FORTE inženiring d.o.o.", "Lovrenčičeva 8, 1231 Ljubljana-Črnuče" (v nadaljnjem besedilu: Načrt električnih inštalacij rezervnega napajanja).

V Načrtu električnih inštalacij rezervnega napajanja je naročnik v tabeli pod rubriko "3. DIMNIK" zahteval, da ponudniki ponudijo:
a) 35 metrov dvoslojnega dimniškega sistema "iz nerjaveče pločevine deb. 1 mm Dn 250mm", namenjenega za "priključitev diesel električnih agregatov 600ÂşC, 5000 Pa.". Ob tem je naročnik pripisal še naslednje tehnične zahteve:
"Neobčutljiv na vlago, 10-letna garancija.
Dimniški sistem vključuje:
- Osnovna cev
- 3x revizijska odprtina za čiščenje z vratci
- nosilni elementi
- zaključni element na vrhu
- dno z odvodom kondenza
- priključni 45Âş element
- merilni člen (zap. št. 3.1. rubrike "3. DIMNIK").
b) 11 metrov troslojnega dimniškega sistema "iz nerjaveče pločevine deb. 1 mm Dn 250mm", namenjenega za "priključitev diesel električnih agregatov 600ÂşC, 5000 Pa.". Ob tem je naročnik pripisal še naslednje tehnične zahteve:
"Neobčutljiv na vlago, izvedba z min. 30 mm izolacije. 10-letna garancija.
Dimniški sistem vključuje:
- Osnovna cev
- 1x revizijska odprtina za čiščenje z vratci
- nosilni elementi
- zaključni element na vrhu
- dno z odvodom kondenza
- priključni 45Âş element
- merilni člen
- ostali drobni material" (zap. št. 3.1. rubrike "3. DIMNIK").

Vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na dimniški sistem, zatrjuje, da je v ponudbi podal izjavo o izpolnjevanju vseh pogojev po razpisu, ponudil ceno v ponudbenem predračunu, ki zajema tudi izvedbo dimniškega sistema in predložil garancijsko izjavo. Vlagatelj pri tem še dodaja, da naročnik nikjer v razpisu ni zahteval tehnične specifikacije za dimniški sistem.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik v njej pod točko "3. PRAVILNOST PONUDBE" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v četrtem odstavku) zapisal, da si pridržuje pravico preveriti trditve in navedbe posamične ponudbe ter pravico do vpogleda v originalno dokumentacijo, na katero se ponudba sklicuje. Naročnik je pri tem še dodal, da bo ponudbo ponudnika, ki preveritve ali vpogleda ne omogoči v roku največ 8 dni od prejetja naročnikove pisne zahteve, štel za nepopolno in jo zavrnil. V posledici navedenega torej ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik nikjer v razpisu ni zahteval tehnične specifikacije za dimniški sistem. Naročnik si je namreč v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe pridržal pravico preveriti trditve in navedbe posamične ponudbe ter pravico do vpogleda v originalno dokumentacijo, na katero se ponudba sklicuje, s čimer si je pridržal tudi pravico zahtevati tehnične specifikacije (za dimniški sistem). Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v alineji i svojega zahtevka za revizijo na strani 12 v navezavi na zahteve naročnika za dimniški sistem tudi sam zatrjuje, da je "[s]kladno z zahtevami" [â??] "ponudnik dolžan predložiti tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo".

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo vprašanja, ali je vlagatelj v svoji ponudbi (vključno z njeno dopolnitvijo) ponudil ustrezni dimniški sistem, je s sklepom številka 018-64/2011-17 izvedensko delo in izdelavo izvedenskega mnenja zaupala izvedencu. V dokumentu številka 018-64/2011-22 je Državna revizijska komisija izvedenca vprašala tudi, ali vlagateljeva ponudba (upoštevaje vlagateljeva dodatna pojasnila tehnične dokumentacije) izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije oziroma projektne dokumentacije (Načrta električnih inštalacij rezervnega napajanja), ki se nanašajo na dvoslojni oziroma troslojni dimniški sistem. Iz mnenja izvedenca izhaja, da "MATISA nudi enoslojni dimnik", da "[d]voslojnega dimnika ni v prilogah MATISA" (točka 20. poglavja 7 mnenja izvedenca na strani 12), pa tudi, da "[t]roslojnega dela dimnika prav tako ni" (točka 21. poglavja 7 mnenja izvedenca na strani 12). Izvedenec je ob tem še dodal (kar je ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovila tudi Državna revizijska komisija), da niti ustrezna "[g]arancija 10 let ni priložena" (točka 22. poglavja 7 mnenja izvedenca na strani 13). Da je dimnik (dimniški sistem), ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, "enoslojni brez pravih tehničnih podatkov o dopustni temperaturi dimnih plinov", izhaja tudi iz sklepa, zapisanega v mnenju izvedenca (del točke 2 poglavja 11 na strani 16). Smiselno enak zaključek je napraviti tudi na podlagi vpogleda v vlagateljeva "DODATNA POJASNILA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE" (številka 1192/10-01, z dne 03. januarja 2011; v nadaljnjem besedilu: dodatna pojasnila tehnične dokumentacije), v katerih je v povezavi z dimniškim sistemom med drugim navedeno: "PRILOGE 5:" "Enoslojni dimnik - Tipski izgled montaže" ter "CERTIFIKAT za enoslojni dimnik". Prav tako iz izjave o skladnosti številka 0507, z dne 15. marca 2007, ki je v dodatnih pojasnilih tehnične dokumentacije predložena tako v pisni (papirni) obliki kakor tudi v obliki datoteke (poimenovane "CERTIFIKAT Enoslojni dimnik") na priloženi zgoščenki (poimenovani "MATISA MM DOPOLNITEV PONUDBE št. 91307/10-58 ZAMENJAVA DIESEL AGREGATA", "jan 2011"), izhaja podatek "Enoslojni nerjavni dimnik". Na omenjeni zgoščenki se nahaja tudi datoteka, poimenovana "Enoslojni dimnik", ki predstavlja princip montaže brez inšpekcijskih odprtin. Izjave o skladnosti številka 0407, z dne 15. marca 2007, ki je priloga vlagateljeve vloge z dne 29. aprila 2011, znak vlagatelja OZRA-74/2011 (M26), pa v vlagateljevi ponudbi (upoštevaje vlagateljeva dodatna pojasnila tehnične dokumentacije) ni najti (in je, ker bi pomenila nedopustno spremembo vlagateljeve ponudbe po poteku roka za prejem ponudb, pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predmetni zadevi tudi ni dopustno upoštevati).

Državna revizijska komisija sprejema v mnenju izvedenca zapisane (in delno citirane) ugotovitve. V postopku pridobljeno mnenje izvedenca podaja tudi jasen odgovor na zastavljeno vprašanje, ali vlagateljeva ponudba (upoštevaje vlagateljeva dodatna pojasnila tehnične dokumentacije) izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije oziroma projektne dokumentacije (Načrta električnih inštalacij rezervnega napajanja), ki se nanašajo na dvoslojni oziroma troslojni dimniški sistem. Odgovor na zastavljeno vprašanje namreč omogoča jasen zaključek, da
1. vlagatelj v svoji ponudbi ponuja enoslojni dimnik (dimniški sistem), ne pa dvoslojnega oziroma troslojnega dimniškega sistema, kot je naročnik to zahteval v razpisni dokumentaciji (Načrtu električnih inštalacij rezervnega napajanja)
2. zahtevana 10-letna garancija za (dvoslojni oziroma troslojni) dimniški sistem (v vlagateljevi ponudbi) ni priložena, pa čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji (Načrtu električnih inštalacij rezervnega napajanja) to zahteval.
Navedeno v posledici pomeni, da ni mogoče ugotoviti ustreznosti dimniškega sistema, ki ga v svoji ponudbi (upoštevaje vlagateljeva dodatna pojasnila tehnične dokumentacije) ponuja vlagatelj, z naročnikovimi tehničnimi zahtevami, ki izhajajo iz zap. št. 3.1. tabele pod rubriko "3. DIMNIK" Načrta električnih inštalacij rezervnega napajanja, pa tudi, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni primerna. V skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, popolna je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, naročnik pa je v prvem odstavku pod točko "3. PRAVILNOST PONUDBE" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval le popolne ponudbe. Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da njegova ponudba v izpostavljenem delu izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in zato izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, tudi ni izkazal oziroma dokazal, da je njegova ponudba primerna in popolna in bi jo naročnik moral upoštevati pri ocenjevanju ponudb. Naročnik mora namreč v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ponudnik pa v postopku oddaje javnega naročila ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-2).

Navedenega zaključka ne spreminja niti dejstvo, da je vlagatelj v ponudbi podal izjavo o izpolnjevanju vseh pogojev po razpisu in ponudil ceno v ponudbenem predračunu, saj je potrebno na podlagi preverjanja trditev in navedb v vlagateljevi ponudbi ter dokumentacije, ki je sestavni del vlagateljevih dodatnih pojasnil tehnične dokumentacije, jasno zaključiti, da vlagatelj v svoji ponudbi ponuja enoslojni dimnik (dimniški sistem), ne pa dvoslojnega oziroma troslojnega dimniškega sistema, kot je naročnik to zahteval v razpisni dokumentaciji (Načrtu električnih inštalacij rezervnega napajanja).

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika, ki se navezujejo na vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-2 oziroma v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni primerna (ni popolna). Tudi obravnava preostalih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika, ki se navezujejo na vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-2 oziroma v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni primerna (ni popolna), namreč ne bi v ničemer vplivala na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

Kljub temu, da v doslej izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, ko je ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni primerna, je Državna revizijska komisija (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (v smislu enakih oziroma istovrstnih zatrjevanih kršitev) zatrjuje, da "[p]onudnik Prinsis ni predložil tipskih katalogov in tehnične specifikacije za troslojni dimniški sistem", pa čeprav je bil "[s]kladno z zahtevami" [â??] "dolžan predložiti tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo".

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo vprašanja, ali se (tipski) katalogi in tehnične specifikacije v izbrani ponudbi nanašajo na troslojni dimniški sistem, je z doslej že omenjenim sklepom številka 018-64/2011-17 izvedenca o tem povprašala. Iz mnenja izvedenca izhaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi "priložil eno in dvoslojne dimniške sisteme iz nerjaveče pločevine. Priložena je CE deklaracija". "Zahtevanih podatkov za 11 m troslojnega dimnika ni" (del točke 2.j. poglavja 6 mnenja izvedenca na strani 11). Da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ni ponudil (11 metrov) troslojnega dimniškega sistema, izhaja tudi iz sklepa, zapisanega v mnenju izvedenca (del točke 1 poglavja 11 na strani 15), po katerem "PRINSIS" (torej ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša) v svoji ponudbi "[v] dokumentaciji dokazuje samo 2 slojni dimnik".

Državna revizijska komisija sprejema v mnenju izvedenca zapisane (in delno citirane) ugotovitve. V postopku pridobljeno mnenje izvedenca podaja tudi odgovor na zastavljeno vprašanje, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi glede poglavja zahtev za dimnik predložil (tipske) kataloge in tehnične specifikacije za troslojni dimniški sistem. Odgovor na zastavljeno vprašanje namreč omogoča zaključek, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi dokazuje (ponuja) enoslojni in dvoslojni dimniški sistem, ne pa (11 metrov) troslojnega dimniškega sistema, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji (Načrtu električnih inštalacij rezervnega napajanja). Navedeno v posledici pomeni, da ni mogoče ugotoviti ustreznosti dimniškega sistema, ki ga v svoji ponudbi ponuja ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, z naročnikovimi tehničnimi zahtevami, ki izhajajo iz zap. št. 3.1. tabele pod rubriko "3. DIMNIK" Načrta električnih inštalacij rezervnega napajanja. Navedeno v posledici prav tako pomeni, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo izkazal in dokazal, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 9. členom ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še prvi odstavek točke "3. PRAVILNOST PONUDBE" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in določbo Povabila k oddaji ponudbe, po katerem bo pri ocenjevanju ponudb upošteval samo ponudbe, ki bodo vključevale celoten obseg del), ko je ugotovil, da je izbrana ponudba primerna (in popolna). V skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je (kot je bilo to zapisano že doslej) neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, popolna je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, naročnik pa je v prvem odstavku pod točko "3. PRAVILNOST PONUDBE" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval le popolne ponudbe. Ker je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo izkazal oziroma dokazal, da izbrana ponudba v izpostavljenem delu ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je izkazal oziroma dokazal tudi, da izbrana ponudba ni primerna in ni popolna, v posledici česar je naročnik pri ocenjevanju ponudb ne bi smel upoštevati. Naročnik mora namreč, kot je bilo to zapisano že doslej, v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ponudnik pa v postopku oddaje javnega naročila ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-2). Naročnik z opisanim ravnanjem tudi ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (prvi odstavek 9. člena ZJN-2).

Navedenega zaključka ne spreminja niti dejstvo, da naročnik v svoji vlogi z dne 11. julija 2011, oznaka 26.00-0108/11-JŽ, zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, podal obsežno dokumentacijo v zvezi z dimniškim sistemom, iz katere je po njegovem mnenju razvidno, da "ponujeno ustreza razpisnim zahtevam". Naročnikovo zatrjevanje je namreč v izpostavljenem delu pavšalno, naročnik pa v njem z ničemer ne konkretizira niti dokumentov v izbrani ponudbi, iz katerih naj bi izhajalo, da v izbrani ponudbi ponujeni dimniški sistem "ustreza razpisnim zahtevam", niti podatkov na dokumentih v izbrani ponudbi, iz katerih naj bi izhajalo, da v izbrani ponudbi ponujeni dimniški sistem "ustreza razpisnim zahtevam".

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala preostalih v zahtevku za revizijo zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika. Tudi obravnava preostalih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika namreč v ničemer ne bi vplivala na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo (upoštevaje primarni zahtevek) ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila številka 33.30-1665/10-MP, z dne 21. januarja 2011.

Skladno z določbo tretjega odstavka 182. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, lahko tožeča stranka v tožbi uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu (podrejenemu) zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim (primarni zahtevek), ni utemeljen.

Ker je v konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugodila primarnemu zahtevku (predlogu) vlagatelja, torej zahtevku, v katerem vlagatelj zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija (zahtevku za revizijo ugodi in) razveljavi odločitev naročnika (o oddaji naročila), je s tem odpadla podlaga za presojo podrednega in drugič podrednega zahtevka (predloga) vlagatelja, v katerih vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje zadevnega javnega naročila.

V povezavi z vlagateljevim predlogom, da Državna revizijska komisija "izbere kot najcenejšo ponudbo vlagatelja", Državna revizijska komisija pripominja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah (na primer v odločitvah številka 018-93/2010-3, 018-73/2010-3, 018-120/2010-3, 018-209/2010-14, 018-262/2010-5, 018-288/2010-2, 018-313/2010-10, 018-343/2010-8, 018-348/2010-6 in 018-30/2011-4), v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o tem, da "izbere kot najcenejšo ponudbo vlagatelja", ostaja izključno v pristojnosti naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija iz razloga, ker za to ni najti ustrezne pravne podlage, v tem postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje predmetnega javnega naročila tudi ni mogla ponudbe vlagatelja izbrati kot najugodnejše.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji (po vsebini) predlaga, naj odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške "v višini plačane takse, kot je razvidno iz priloženega potrdila o plačilu takse", pa tudi "stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, kot so specificirani v priloženem stroškovniku ter vse morebitno dodatno nastale stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje, do plačila". Iz stroškovnika v zahtevku za revizijo izhaja, da vlagatelj zahteva povrnitev naslednjih stroškov, nastalih z revizijo: "Sestava revizijskega zahtevka 1.400,00 EUR", "materialni stroški 20,00 EUR" in "20% DDV".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem primeru za povprečen primer,
- izdatke (materialne stroške) v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifni številki 6000 in 6002),
- 20 % davek na dodano vrednost v znesku 164,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke (materialne stroške) za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 25. avgusta 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 5.984,00 eurov (EUR). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov nad priznanimi, ker jih glede na upoštevanje okoliščin in težavnosti primera ne ocenjuje za potrebne stroške (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitno dodatno nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih še) nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku
âˆ" 5.000,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa,
âˆ" 984,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.
Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ugotovi se, da znašajo nagrada in stroški izvedenskega dela (v skupnem bruto znesku) 1.619,28 EUR. Nagrada in stroški izvedenskega dela se izplačajo izvedencu na njegov transakcijski račun številka SI56 0204 5105 4593 115, odprt pri Novi Ljubljanski banki, d. d., in sicer v skladu z določili pogodbe o avtorskem delu številka C1314-11-933006, sklenjene dne 08. junija 2011. Preostali znesek predujma, ki ga je za izvedbo dokaza z izvedencem na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-64/2011-17, z dne 20. maja 2011, založil vlagatelj, se v znesku 380,72 EUR vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun številka SI56 0297 0001 7131 917, odprt pri Novi Ljubljanski banki, d. d., in sicer v roku 30 dni po vročitvi tega sklepa vlagatelju.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji vlogi številka 33.3-1665/10-pm, z dne 22. februarja 2011, predlaga, da Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže oziroma zavrne, vlagatelju pa naloži plačilo stroškov, ki jih je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, imel s podajo omenjene vloge (1.400,00 EUR in 20 % davek na dodano vrednost).

ZRPJN ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila ne podeljuje posebnega položaja. Določa le, da ga mora naročnik obvestiti o vloženem zahtevku za revizijo (tretji odstavek 12. člena ZRPJN), v primeru, da je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, pa mu mora Državna revizijska komisija poslati tudi sklep o odločitvi (tretji odstavek 20. člena ZRPJN). Določba 22. člena ZRPJN, ki normira stroške revizijskega postopka, predvideva le povračilo stroškov vlagatelju zahtevka za revizijo in naročniku, ne pa tudi drugim osebam, ki sicer sodelujejo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da za povračilo stroškov revizijskega postopka ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, kadar le-ta sodeluje v postopku revizije, v ZRPJN ni najti pravne podlage, zato je odločila, da se njegova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25. avgusta 2011


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije






































Vročiti:
- BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- PRINSIS, d. o. o., Peske 15, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije

Natisni stran