018-230/2011 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava in montaža parkirnega sistema Splošne bolnišnice Izola", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika BIDOVEC ELEKTROINSTALACIJE, d.o.o., Trg komandanta Staneta 6, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA IZOLA, Polje 40, Izola (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 16. 8. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja, za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 6. 2011, pod št. MV 026/JD-11, izdal Sklep o začetku postopka "Dobava in montaža parkirnega sistema Splošne bolnišnice Izola". Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 7. 6. 2011, pod št. objave NMV1878/2011.

Naročnik je dne 24. 6. 2011, pod št. NMV 1878/2011; MV026/JD-11, izdal Obvestilo o izbiri dobavitelja, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za predmetno javno naročilo izbere ponudnik Freeze sistem šmerc, k.d., Kvedrova cesta 11, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 7. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično nepopolna, zato bi jo naročnik moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni predložil pooblastila, da iz kazenske evidence za fizične in pravne osebe naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, pooblastila, da iz insolvenčnega vpisnika naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni v stečajnem postopku ter pooblastila, da iz evidence o neporavnanih davkih in prispevkih naročnik pridobi informacije, da ponudnik nima neporavnanih davkov in prispevkov. Izbrani ponudnik je predložil samo enotno izjavo, brez posameznih pooblastil, s katerimi bi naročnik pri ustreznih institucijah lahko preveril resničnost posredovanih podatkov. Ponudba izbranega ponudnika je zato po mnenju vlagatelja vsaj formalno nepopolna in bi moral naročnik nepopolnost odpraviti tako, da bi sam preveril pravno relevantna dejstva, ki jih je izbrani ponudnik potrdil s podpisom lastne izjave (OBR-4).

Vlagatelj izpodbija dalje ustreznost referenc izbranega ponudnika. V zvezi z referenco naročnika Z.T. vlagatelj navaja, da gre na parkirišču za postavitev sistema zapornic, ki je namenjen izključno dostopanju zaposlenih in strank in ne gre za parkirni sistem, ki bi bil plačljiv, imel vgrajeno avtomatsko plačilno blagajno, ročno plačilno blagajno ter vhodne in izhodne enote, v skladu z zahtevami iz razpisa. Pri referenci naročnika H.P. Ljubljana po mnenju vlagatelja ne gre za parkirni sistem, ki bi bil plačljiv, ampak za postavitev ene zapornice in domofona, kar ni primerljivo z zahtevami parkirnega sistema na predmetnem razpisu. Glede reference naročnika Občina Ilirska Bistrica vlagatelj zatrjuje, da gre za parkirišče oziroma garažno hišo, kjer je urejen dostop z dvižnimi vrati, na delu za občane pa gre za odprt sistem, ki še ne deluje in na katerem bo mogoče kupiti plačilni listek ter ga vstaviti v avto. Kontrolo bo izvajal občinski redar. Zaradi ozkega dostopa zapornic ni mogoče montirati. Iz navedenega izhaja, da ne gre za parkirni sistem, ampak za dvižna vrata in parkomat, ki je namenjen uličnemu parkiranju. V zvezi z referenco naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra vlagatelj opozarja, da je parkirišče urejeno z zapornicami, dostop pa je omogočen daljinsko in s karticami za paciente. Tudi tu ne gre za parkirni sistem, povezava pa je vzpostavljena z domofonom do receptorja, ki nadzira prihode in odhode. Kartic trenutno ne uporabljajo, saj imajo tehnične težave. Referenca naročnika C.K. pa zajema ureditev parkirišča za zaposlene in goste z zapornicami, s povezavo preko domofona do receptorja in ne gre za sistem, povezan preko centralne baze s plačilnim avtomatom, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz vsega navedenega po prepričanju vlagatelja izhaja, da ne gre za kompleksen parkirni sistem z enotami, ki so bile zahtevane v razpisu. Vlagatelj še navaja, da je iz javno dostopnih podatkov na spletni strani izbranega ponudnika razvidno, da se vlagatelj ukvarja predvsem z dobavo in postavitvijo raznovrstnih avtomatskih vrat, ne pa s parkirnimi sistemi. Tudi med njegovimi objavljenimi referencami ni zaslediti parkirnih sistemov, temveč referenčno listo objektov, kjer je vlagatelj izvajal dobavo in montažo avtomatskih vrat. Vlagatelj na osnovi navedenega tudi dvomi, da ima izbrani izvajalec zagotovljen lastni servis in rezervne dele, kar je bila zahteva naročnika.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 13. 7. 2011 podal odgovor na revizijske očitke vlagatelja in kot dokaz priložil tehnične podatke ponujenega sistema, ki ga je predvidel za sistem parkirišča, s katerimi izkazuje, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 21. 7. 2011, pod št. MV 026/JD-11, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na zahtevana pooblastila izbranega ponudnika, naročnik odgovarja, da iz 4. člena navodil izhaja, da je pogoj za priznanje osnovne sposobnosti ponudnika, da slednji ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, opredeljenih v 1. točki tega člena navodil ter da ni v stečajnem postopku in nima neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost ter davkov. Obstoj navedenih pogojev so morali ponudniki dokazati s predložitvijo izjave o izpolnjevanju pogojev (OBR-4). Izbrani ponudnik je navedeno izjavo, podpisano, žigosano in datirano na dan 14. 6. 2011, priložil v ponudbi, poleg nje je predložil tudi podpisano in žigosano izjavo, datirano na isti dan, v kateri je naročnika pooblastil, da v uradnih evidencah in pri posameznih organih preveri pravilnost in resničnost izjave. Prav tako je predložil podpisano in žigosano izjavo na OBR-6, s katero je naročnika pooblastil za pridobitev podatkov o nekaznovanosti zakonitega zastopnika. S tem je izbrani ponudnik po mnenju naročnika v celoti zadostil kriteriju dokazanosti osnovne sposobnosti in njegove ponudbe ni mogoče izločiti oziroma označiti kot formalno nepopolne. Naročnik še opozarja, da je predmetni postopek izvajal po pravilih za oddajo javnih naročil male vrednosti, ZJN-2 pa v prvem odstavku 77. člena in 6. odstavku 41. člena določa, da je naročnik obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe, v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, dolžan preveriti le, če dvomi v resničnost ponudnikove izjave. Naročnik dvoma ni imel, saj je z izbranim ponudnikom že sodeloval in mu je znan. Kljub temu je, skladno s svojo prakso, pri pristojnih organih preveril resničnost njegovih navedb in ugotovil, da so navedbe verodostojne. Glede na navedeno in glede na dejstvo, da vlagatelj ni podal nobene navedbe ali dokaza v smeri izpodbijanja osnovne sposobnosti izbranega ponudnika, je naročnik njegov ugovor v tem delu zavrnil kot neutemeljenega.

Naročnik glede revizijskih trditev o neustreznosti referenc izbranega ponudnika pojasni, da je za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov zahteval predložitev petih referenc za enaka ali podobna dela. Naročnik ni zahteval referenc za dela, ki so popolnoma enaka delom iz konkretnega razpisa, temveč je ponudnikom omogočil sklicevanje tudi na podobna dela. Bistvo in cilj predmetnega javnega naročila je zagotovitev parkirnega sistema, ki bo omogočil omejevanje dostopa z avtomobili na parkirišče bolnišnice in s tem posledično pravičnejšo dostopnost parkirišča vsem uporabnikom. Zato je kot podobna dela potrebno upoštevati vsa dela, pri katerih so bili izvedeni sistemi za zagotavljanje tovrstnega omejevanja. Za razlago, da bi morali referenčni objekti biti opremljeni z opremo z enakimi tehničnimi karakteristikami, kot so zahtevane v predmetnem razpisu, v razpisni dokumentaciji ni najti nikakršne podlage. Takšna razlaga bi bila možna kvečjemu v primeru, če bi bila enaka dela zahtevana in bi bilo navedeno, da se bo kot enako delo štelo le tisto, ki bo po karakteristikah povsem enako, kot delo, ki se zahteva v predmetnem razpisu. Poleg tega bi v tem primeru moralo biti v navodilih jasno navedeno, da mora ponudnik predložiti natančno tehnično specifikacijo opravljenih del, iz katere bo razvidno, da so dela enaka delom iz predmetnega razpisa. Ker razpisna dokumentacija v konkretnem primeru takega pogoja ni vsebovala, ga ni mogoče upoštevati pri presoji primernosti ponudbe. Naročnik razume pogoj iz razpisne dokumentacije tako, da se nanaša na izkaz izvedbe vseh gradbenih posegov in drugih del za zagotovitev omejitve dostopa na parkirišče z avtomatskimi zapornicami pod določenimi pogoji. Nenazadnje tudi zato, ker je bilo v OBR-8a, v katerem so ponudniki podali podatke o referencah, navedeno le, da je potrebno podati reference za parkirne sisteme in ne za parkirne sisteme z enakimi karakteristikami, kot so v predmetnem razpisu. Izbrani ponudnik je predložil pet referenc za dela, ki so se nanašala na izvedbo vseh del za omejevanje dostopa na parkirišče z avtomatskimi zapornicami pod določenimi pogoji, torej na dela, ki so podobna tem, ki so predmet konkretnega razpisa, zato naročnik njegove ponudbe ni označil za neprimerno in je ni izločil. Naročnik glede spletnih strani, na katere se sklicuje vlagatelj kot dokaz revizijskim navedbam, opozarja, da ne morejo biti relevanten vir za dokazovanje izpolnjevanja pogojev, ker temu niso namenjene in ne morejo služiti kot dokaz, da izbrani ponudnik določenih storitev ne ponuja. Tudi sicer ne drži, da spletne strani dokazujejo, da se izbrani ponudnik ne ukvarja s parkirnimi sistemi, saj je iz izpisa, ki je priložen zahtevku za revizijo, jasno razvidno, da so v ponudbeni paleti izbranega ponudnika avtomatizirane vstopne enote ter avtomatske pregrade, torej elementi, ki so sestavni del vsakega sistema za izvajanje zapor dostopov na parkirišča, tudi sistema, ki je predmet razpisa. Predstavitev navedenih avtomatskih pregrad je natančno podana tudi na spletni strani izbranega ponudnika, ki jo kot dokaz navaja naročnik. Odločitve naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo pa ni omajalo niti vlagateljevo ugibanje o tem, ali ima zagotovljen lastni servis v RS z razpoložljivimi rezervnimi deli, saj ugibanje ne predstavlja trditve in zahtevane trditvene podlage, temveč le neupoštevno špekulacijo, poleg tega pa je tudi popolnoma dokazno nepodprto. Ne glede na navedeno je naročnik predmetno dejstvo pred sprejemom odločitve o izbiri preveril in ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje tudi ta pogoj.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 7. 2011 Državni revizijski komisiji podal pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila ter v dokazila, fotografije in spletne strani, ki jih navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo ter v spletne strani, na katere se sklicuje naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ostale dokazne predloge je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku oddaje naročila male vrednosti, skladno s 30.a členom Zakona o javnem naročanju (Uradni Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe. Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 24. 6. 2011 izhaja, da je naročnik vse ponudbe ocenil kot tehnično ustrezne po razpisanih pogojih in nato kot najugodnejšo, glede na predpisano merilo najnižje cene, izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi izbral, ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Sporno naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik ugotoviti kot nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZJN-2 naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti odda javno naročilo, potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija ravnanje naročnika najprej v delu, ki se nanaša na priznanje ustreznosti predloženih dokazil za izkazovanje osnovne sposobnosti izbranega ponudnika, in sicer ker izbrani ponudnik ni predložil pooblastila, da iz kazenske evidence za fizične in pravne osebe naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, pooblastila, da iz insolvenčnega vpisnika naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni v stečajnem postopku ter pooblastila, da iz evidence o neporavnanih davkih in prispevkih naročnik pridobi informacije, da ponudnik nima neporavnanih davkov in prispevkov.

Skladno s prvim odstavkom 42. člena ZJN-2 mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku: hudodelsko združevanje, sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti, pranje denarja. Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (drugi odstavek 42. člena ZJN-2). Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če: je v stečajnem postopku, je bil njegov član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali delničar z lastniškim deležem večjim od 25 odstotkov ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja, na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika, na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb ima neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika (četrti odstavek 42. člena ZJN-2).

Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člana z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka tega člena, naročnik lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka tega člena, za katere menijo, da so potrebni. Če gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pridobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom (peti dostavek 42. člena ZJN-2).

Po določbi šestega odstavka 41. člena ZJN-2 pa, ne glede na druge določbe tega zakona, ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo. V primeru javnih naročil iz 7. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona (postopek oddaje naročila male vrednosti) ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu s 77. členom tega zakona ni treba preverjati.

Naročnik je smiselno enake zahteve za izkazovanje osnovne sposobnosti podal v točkah od 1 do 6 v 4. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila). Pri tem je kot dokazilo predvidel izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-4) in še navedel, da ponudnik izkaže, da izpolnjuje navedene pogoje z dokazilom iz uradne evidence, oziroma namesto tega dokazila v ponudbi z lastno izjavo navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Naročnik je v 4. členu navodil zahteval, da ponudnik predloži izjavo za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc (OBR-6), s katerim ponudnik soglaša, da lahko naročnik za namene javnega razpisa pridobi podatke iz uradnih evidenc za osebe, ki so pooblaščene za zastopanje.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 14. 6. 2011 ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil:

- izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-4),
- podpisano in žigosano (lastno) izjavo, s katero ponovno potrjuje dejstva, ki so sicer navedena že v OBR-4 in hkrati pooblašča naročnika, da lahko pridobi in preveri vse podatke pri posameznih organih in v uradnih evidencah,
- izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo za pridobitev osebnih podatkov (OBR-6), iz katere izhaja, da zakoniti zastopnik, oseba D.š., daje naročniku soglasje za pridobitev osebnih podatkov o kaznovanju iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnega pooblastila.

Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ocenjuje, da je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je izbrani ponudnik zadostil naročnikovi (in zakonski) zahtevi za predložitev ustreznih dokazil oziroma izjav, ki jih naročnik potrebuje za izkazovanje osnovne sposobnosti ponudnika. Potrebno je namreč upoštevati, da je naročnik v konkretnem primeru javno naročilo izvajal po postopku oddaje naročila male vrednosti, pri katerem pa ponudnik že na podlagi zakona (šesti odstavek 41. člena ZJN-2) dokazuje izpolnjevanje pogojev (le) s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu s 77. členom tega zakona niti ni treba preverjati (razen če sumi v resničnost izjave). Izbrani ponudnik je predložil zahtevano izjavo (OBR-4), zakoniti zastopnik pa je podal tudi zahtevano soglasje naročniku za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc (OBR-6), kot je to predvideval naročnik (čeprav ZJN-2 v šestem odstavku 41. člena soglasja pri postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ne zahteva).

Vlagateljeva trditev, da bi moral izbrani ponudnik predložiti določena pooblastila (da iz kazenske evidence za fizične in pravne osebe naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, da iz insolvenčnega vpisnika naročnik pridobi informacije, da ponudnik ni v stečajnem postopku ter da iz evidence o neporavnanih davkih in prispevkih naročnik pridobi informacije, da ponudnik nima neporavnanih davkov in prispevkov) ni jasna, saj vlagatelj ne navaja, kje naj bi ta pooblastila naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik je zahteval (le) izjave, ki vključujejo soglasje za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, vendar je to soglasje potrebno le za preverjanje oziroma pridobitev osebnih podatkov zakonitih zastopnikov kot fizičnih oseb, kar vse pa je izbrani ponudnik tudi predložil.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrača, saj ponudba izbranega ponudnika ne izkazuje nepopolnosti oziroma formalnih nepopolnosti. Tudi sicer vlagatelj v tem delu zatrjuje, da bi moral naročnik formalno nepopolnost odpraviti tako, da bi sam preveril pravno relevantna dejstva, ki jih je izbrani ponudnik potrdil v izjavi (OBR-4), kar vse bi naročnik, po oceni Državne revizijske komisije, lahko (in ne obvezno, ker gre za postopek oddaje naročila male vrednosti in naročniku izjave ni potrebno preverjati po šestem odstavku 41. člena in prvem odstavku 77. člena ZJN-2, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav, preverjanje pa lahko opravi vse do sklenitve pogodbe o oddaji naročila) tudi preveril, saj je imel potrebne izjave in soglasja. Kot pa izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik preverjanje pri določenih pristojnih organih, po odločitvi o oddaji naročila tudi pisno preveril in že prejel podatke. Tudi slednje potrjuje dejstvo, da je naročnik prejel potrebne izjave in soglasja, ki so mu omogočile, da je lahko sam preveril podatke v uradnih evidencah.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na reference izbranega ponudnika.

Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v 1. alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno.

Naročnik je zahtevo glede izpolnjevanja tehnične sposobnosti določil v 13. točki 4. člena navodil in se je glasila:

"Ponudnik predloži minimalno 5 referenc za enaka ali podobna dela.
Dokazilo: Reference (OBR-8a)."

V OBR-8a je naročnik predvidel izjavo ponudnika (Reference), ki je navajal, da je ponudnik v preteklih obdobjih dobavil in postavil parkirne sisteme.

Med strankama ni spora o tem, da je izbrani ponudnik za izkazovanje navedenega pogoja v ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan OBR-8a, v katerem je navajal pet referenčnih del.

Vlagatelj v okviru trditev o neustreznosti referenc izbranega ponudnika izhaja iz prepričanja, da bi morala referenčna dela zajemati določene tehnične lastnosti, ki so navedene kot pogoj pri obravnavanem javnem naročilu. Vlagatelj tako neustreznost reference naročnika Z.T. utemeljuje z dejstvom, da gre na parkirišču za postavitev sistema zapornic, ki je namenjen izključno dostopanju zaposlenih in strank in ne gre za parkirni sistem, ki bi bil plačljiv, imel vgrajeno avtomatsko plačilno blagajno, ročno plačilno blagajno ter vhodne in izhodne enote v skladu z zahtevami iz razpisa. Pri referenci naročnika H.P. Ljubljana vlagatelja navaja, da ne gre za parkirni sistem, ki bi bil plačljiv, ampak za postavitev ene zapornice in domofona, pri referenci naročnika Občina Ilirska Bistrica pa gre za parkirišče oziroma garažno hišo, kjer je urejen dostop z dvižnimi vrati, na delu za občane pa gre za odprt sistem in na katerem bo mogoče kupiti plačilni listek ter ga vstaviti v avto in ne gre za parkirni sistem, ampak za dvižna vrata in parkomat, ki je namenjen uličnemu parkiranju. Parkirišče naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra je po trditvah vlagatelja urejeno z zapornicami, dostop pa je omogočen daljinsko in karticami za paciente, medtem ko referenca naročnika C.K. zajema ureditev parkirišča za zaposlene in goste z zapornicami, s povezavo preko domofona do receptorja in ne gre za sistem, povezan preko centralne baze s plačilnim avtomatom, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Naročnik pa, na drugi strani, zavzema stališče, da ni zahteval, da morajo referenčna dela v tehničnih specifikacijah povsem ustrezati specifikacijam predmetnega javnega naročila, saj je zahteval enaka ali podobna dela.

Državna revizijska komisija, ob upoštevanju zapisane zahteve iz razpisne dokumentacije, ocenjuje, da je potrebno slediti interpretaciji naročnika. Razpisna dokumentacija namreč ni zahtevala, da mora ponudnik izkazati reference za enaka dela, ampak reference za enaka ali podobna dela. Zapisane zahteve torej, v nasprotju s prepričanjem vlagatelja, ni mogoče razumeti tako, da bi moral ponudnik predložiti potrdila o referenčnih delih, ki bi bila po tehničnih specifikacijah povsem enaka specifikacijam po predmetnem javnem naročilu, saj je zahteva ponudnikom dopuščala tudi reference za podobna dela. Ker pa naročnik "podobna dela" v razpisni dokumentaciji ni natančneje definiral oziroma opisal, je navedeno potrebno interpretirati v korist ponudnikom. Kot namreč izhaja iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije, nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika. Zato bi, po mnenju Državne revizijske komisije, kot podobna dela lahko šteli vsa tista dela, ki so po svoji naravi in bistvu podobna predmetu javnega naročila, ki je dobava in montaža parkirnega sistema. Iz navedenega stališča izhaja tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer navaja, da je bistvo in cilj predmetnega naročila v zagotovitvi parkirnega sistema, ki bo omogočil omejevanje dostopa z avtomobili na parkirišče bolnišnice in je zato kot podobna dela potrebno upoštevati vsa dela, kjer so bili izvedeni sistemi za zagotavljanje tovrstnega omejevanje dostopa.

Ker iz vlagateljevih revizijskih očitkov izhaja, da vlagatelj pri referencah izbranega ponudnika izpodbija zgolj dejstvo, da parkirišča nimajo posameznih tehničnih lastnosti (na primer plačljivost, vgradnja avtomatske in ročne plačilne blagajne idr.), ki se zahtevajo v predmetnem naročilu, ne zatrjuje pa, da se reference ne nanašajo na podobna dela oziroma konkretno, na dobavo in montažo parkirnega sistema, ki vključuje tudi določen način omejevanja dostopa, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal ustreznost referenčnih del, četudi le-ta ne zajemajo vseh tehničnih specifikacij, ki jih naročnik zahteva za predmetno javno naročilo. S tem povezane revizijske očitke vlagatelja je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Dejstvo, ki ga vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo in dokazuje z izpiski iz spletnih strani, da naj bi se izbrani ponudnik ukvarjal predvsem z dobavo in postavitvijo avtomatskih vrat, pa ne more izkazovati, da so predložene reference neustrezne. Ponudniki so morali dokazati reference s predložitvijo in izpolnitvijo za to predvidene izjave (OBR-8a). Vlagatelj pa bi v zahtevku za revizijo nasprotno dejstvo, da izbrani ponudnik ne izkazuje zahtevanih referenc, moral izpodbijati in dokazati s primernim dokazom in ne s podatki iz spletnih strani, ki so namenjene predstavitvi ponudnika. Tudi sicer pa je potrebno ugotoviti, na kar utemeljeno opozarja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da prav spletne strani, na katere se sklicuje vlagatelj, med drugim izkazujejo tudi to, da izbrani ponudnik ponuja avtomatske pregrade (dvižne zapornice). Zato je potrebno zaključiti, da vlagatelj z izpiski iz spletnih strani ni izkazal, da reference izbranega ponudnika ne ustrezajo naročnikovim zahtevam.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da na podlagi zatrjevanih dejstev o neustreznosti referenc, dvomi, da ima izbrani izvajalec zagotovljen lastni servis in rezervne dele. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da je očitek vlagatelja pavšalen in nepojasnjen, saj ni mogoče razbrati, zakaj izbrani ponudnik naj ne bi izpolnjeval navedenega pogoja, katerega izpolnitev, je skladno z naročnikovo zahtevo, dokazoval s predložitvijo Izjave (OBR-8b) v svoji ponudbi. Zatrjevana dejstva vlagatelja o domnevni neustreznosti referenc izbranega ponudnika (ki so se v tem revizijskem postopku izkazala za neutemeljena) pa še ne pomenijo primerne in zadostne podlage in dokaze za zaključek, da izbrani ponudnik ne zagotavlja lastnega servisa in rezervnih delov. Državna revizijska komisija poleg tega vlagatelja opozarja, da so lahko predmet presoje v revizijskem postopku le konkretizirane kršitve ter da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje ali sklepanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila, je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 7. 2011 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku.

Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je, skladno s 70. členom ZPVPJN, odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, glede na odločitev o glavni stvari (zahtevku za revizijo).
Kolikor se torej začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, to, glede na akcesorno naravo stroškov, vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku in vlagatelj zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka ne vloži (posebne) pritožbe, oziroma je le-ta nedopustna. Državna revizijska komisija bo namreč v tem primeru odločala o zahtevku za revizijo in posledično tudi o stroških, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka pa je dopustna v primerih, ko se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja (zgolj) s stroškovno odločitvijo naročnika.

Ker se je v konkretnem primeru, skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN, začel revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki vključuje tudi odločanje o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, je potrebno pritožbo kot nedopustno zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16. 8. 2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA IZOLA, Polje 40, Izola
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Freeze sistem šmerc, k.d., Kvedrova cesta 11, Koper
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Natisni stran