018-215/2011 Eles, Elektro Slovenija, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava, dobava in montaža jeklenih konstrukcij, gradbena dela in elektromontažna dela za objekt DV 2x400 kV Beričevo - Krško", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu VLB Leitungsbau GmbH & Co KG, Obdacherstrasse 500, Bad St. Leonhar, Avstrija in Ovit Zrt., KörvasĂşt sor 105, Budapest, Madžarska, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11. 8. 2011

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 12. 2010 izdal Sklep o začetku oddaje javnega naročila "Izdelava, dobava in montaža jeklenih konstrukcij, gradbena dela in elektromontažna dela za objekt DV 2x400 kV Beričevo - Krško". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 11. 4. 2011, pod št. objave JN3666/2011 in v Uradnem listu EU, dne 15. 4. 2011, pod št. objave 2011/S 74-121794.

Naročnik je dne 13. 6. 2011 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo dodeli ponudnikom v skupnem nastopu DALEKOVOD, d.d., Marijana Čaviča 4, Zagreb, Hrvaška, DALEKOVOD, d.o.o. Ljubljana, Zavetiška 1, Ljubljana in ELEKTROSERVISI, d.d., Dobrave 6, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 6. 2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, iz razloga, ker naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb v slabem finančnem stanju, saj po podatkih izkaza poslovanja za prvi kvartal leta 2011, ki je objavljen na spletnih straneh Zagrebške borze, izhaja, da je imel na dan 31. 3. 2011 za 57.311.036,20 EUR dolgoročnih obveznosti ter za 146.752.020,61 EUR kratkoročnih obveznosti. V istem kvartalu je navedeni ponudnik ustvaril izgubo v višini 2.513.948,46 EUR. Iz navedenega po mnenju vlagatelja izhaja, da predložena bonitetna ocena izbranega ponudnika ni poštena in resnična, saj ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb nima plačilne sposobnosti. Vlagatelj še navaja, da je iz podatkov v medijih mogoče razbrati, da ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb zamuja s plačilom plač in je dolžan dobaviteljem, na spletnih straneh Zagrebške borze pa je navedeni ponudnik dne 8. 3. 2011 objavil objavo delničarjem, da bo najel kredit za poravnavo zapadlih obveznosti do države, dobaviteljev in ostalih. Vlagatelj dalje navaja, da je ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb v ponudbi priložil revizorjevo poročilo z dne 9. 5. 2011, ki po prepričanju vlagatelja ne potrjuje, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti. Iz poročila izhaja le, da je družba do 9. 5. 2011 poravnala obveznosti do države, ki so zapadle do 31. 3. 2011 ter da zaradi zamud pri plačilih dobavitelji niso vložili pritožb, pri čemer iz poročila ne izhaja, da so glede teh ugotovitev naredili pregled, pač pa le, da oseba J.G. to potrjuje po svojem vedenju. Vlagatelj tudi zatrjuje, da navedeno poročilo ni poročilo revizorja v smislu zahteve naročnika, ker oseba J.G. ni pooblaščeni revizor, poročilo pa ne ustreza v Republiki Hrvaški veljavnemu Zakonu o reviziji ter mednarodnim revizorskim standardom, ki bi jih revizor moral uporabiti pri svojem delu na podlagi 5. in 17. člena Zakona o reviziji. Revizorjevo poročilo ne vsebuje obveznih sestavin po standardu MSS 4400 - Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami. Glede na to, da manjkajo skoraj vse obvezne sestavine, je po mnenju vlagatelja potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik ni predložil revizorjevega poročila, s katerim bi izkazal, da ima poravnane vse zapadle obveznosti. Vlagatelj zatrjuje, da sta neustrezni tudi poročili revizorja o poravnanih obveznosti ponudnikov Dalekovod, d.o.o. Ljubljana in Elektroservisi, d.d., saj iz poročil ni razvidno, da bi imela ponudnika poravnane vse obveznosti. Iz računovodskih izkazov družbe Elektroservisi, d.d. je razvidno, da ima družba obveznosti na primer tudi do finančnih institucij, zaposlenih in države, ki jih revizor v poročilu ne omenja. Vlagatelj glede na navedeno meni, da revizorjevo poročilo ne izkazuje, da je imel ponudnik Elektroservisi, d.d. ob oddaji ponudbe poravnane vse zapadle obveznosti, ampak le obveznosti do dobaviteljev, kooperantov in podizvajalcev. Enako velja glede ponudnika Dalekovod, d.o.o. Ljubljana.

Vlagatelj dalje izpodbija ustreznost predloženih referenc izbranega ponudnika. Navaja, da reference in potrditve referenc niso predložene na predpisanih obrazcih, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, ampak so predložene listine, ki so napisane in podpisane v tujem jeziku, vsebina pa ni enaka predpisani vsebini. K listinam so sicer priloženi prevodi v slovenski jezik, kar pa po mnenju vlagatelja ne spremeni dejstva, da reference niso izkazane na način in z vsebino, ki jo je določil naročnik. Resno vsebinsko odstopanje je še posebej izrazito pri potrditvi reference dejanskega izvajalca helikopterskih montažnih del (Obrazec R4.2), kjer je v izjavi investitorja navedeno, da so bile izvedene napeljave in obešanja s pomočjo helikopterja, zahtevana pa je bila referenca, da je ponudnik izvedel helikopterska elektromontažna dela pri izgradnji elektroenergetskega objekta. Vsebinsko odstopanje je podano tudi pri referenci dejanskega izvajalca elektromontažnih del (Obrazec R4.1), pri kateri ni navedeno, da gre za dela pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda, čeprav je naročnik izrecno zahteval, da gre za referenco novega objekta.

Za osebo A.I., ki naj bi bila supervisor izbranega ponudnika, vlagatelj opozarja, da predložena referenca ni skladna z Obrazcem R6, pač pa je dana izjava, ki niti vsebinsko niti formalno ne ustreza zahtevam naročnika. Vlagatelj navaja, da navedeni supervisor ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo del, saj iz podatkov Inženirske zbornice Slovenije izhaja, da navedena oseba ni vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev - pooblaščenih vodij del. Naročnik je zahteval, da mora supervisor sodelovati kot odgovorni vodja del vsaj pri enem referenčnem poslu. Ker navedena oseba ni odgovorni vodja del, po mnenju vlagatelja tudi ne more izkazati ustrezne reference. Oseba niti ni državljan članice EU, zato zanj ne veljajo posebna pravila o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Četudi morda izpolnjuje pogoje po pravu Republike Hrvaške, da vodi dela na Hrvaškem, to po prepričanju vlagatelja ne pomeni, da izpolnjuje pogoj, da ima izkazane reference kot odgovorni vodja del. Takšno referenco lahko izkaže le oseba, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o graditvi objektov. Supervisorstvo pa po mnenju vlagatelja lahko opravlja le oseba, ki ima kvalifikacijo odgovornega vodje del ter večje reference kot tisti, ki je nadzorovan.

Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dovoljenja za deponije in ni navedel naslovov skladišč, zaradi česar je njegova ponudba tudi iz tega razloga nepopolna. Naročnik je izrecno zahteval dovoljenje za deponije, katerega izbrani ponudnik ni priložil, niti ga po prepričanju vlagatelja ne more pridobiti, saj se določene nepremičnine, ki jih navaja izbrani ponudnik, nahajajo znotraj območja kmetijskih zemljišč, ostale pa sicer niso kmetijska zemljišča, vendar na njih ni dovoljeno postavljanje deponij, ker se nahajajo na območju proizvodnih dejavnosti.

Vlagatelj še opozarja na 15. člen Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu, ki določa, da morajo biti tuje javne listine overjene, v Republiki Sloveniji pa se lahko uporabijo, če jih po predhodnih overitvah v državi izvora listine, overi ministrstvo za zunanje zadeve oziroma diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini. Potrdilo o nekaznovanosti ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, potrdilo, da navedeni ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ter potrdila o nekaznovanosti zakonitih zastopnikov navedenega ponudnika niso overjena v skladu z navedenim zakonom. Posledično po mnenju vlagatelja potrdila ne dokazujejo navedenih dejstev.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 6. 7. 2011 podal odgovor na zahtevek za revizijo, s katerim predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 8. 7. 2011, pod št. 1658/820/ls, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

V zvezi z revizijskimi očitki o neizpolnjevanju finančne sposobnosti izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da niso utemeljeni, saj so vsi trije ponudniki predložili vse zahtevane dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Naročnik ne more od ponudnikov zahtevati več, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji. Ne glede na to naročnik opozarja, da so zahtevani Obrazec F1, izpolnjen in podpisan, ponudniki predložili pod kazensko in materialno odgovornostjo, bonitetna ocena je izdelana s strani mednarodno priznane bonitetne hiše po enotnih kriterijih, revizorska poročila pa izdana s strani revizorjev, ki jamčijo s podpisom za svoje izdelke, da izkazujejo pošteno stanje in da so izdelana po pravilih stroke. Naročnik ne dvomi v verodostojnost navedenih dokumentov, dnevno preverjanje podatkov na podlagi različnih nepreverjenih informacij iz medijev pa za tovrstne potrebe ni izvedljivo niti ni strokovno.

Glede referenc izbranega ponudnika naročnik pojasni, da je namen predpisanih obrazcev v tem, da ne bi ponudniki v ponudbah prilagali povsem različna dokazila, ki med seboj ne bi bila primerljiva in bi naročniku povzročila dodatno delo. Reference ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb so na obrazcih, ki so sicer prevedeni, kar pa je logično, glede na to, da so naročniki referenčnih poslov tujci, ki predpisanega obrazca v slovenščini ne razumejo. Naročnik ugotavlja, da prevodi obrazcev vsebujejo vse zahtevane elemente, ki jih je naročnik predpisal na obrazcih in vsebujejo celo enako poimenovanje, minimalna odstopanja od začrtane oblike predpisanega obrazca pa ne pomenijo nikakršne vsebinske spremembe in za naročnika ne predstavljajo pomanjkljivosti ponudbe. Izbrani ponudnik je predložil pet referenc za izkazovanje reference izvajalca elektromontažnih del (zahtevana je bila ena), od tega je pri dveh navedeno, da gre za dela pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda. Tudi sicer iz referenc na Obrazcu R1 izhaja, da je tudi pri teh objektih šlo za izgradnjo novega objekta. Glede očitka v zvezi z referenco za helikoptersko elektromontažo naročnik pojasni, da so bili pri izgradnji enega referenčnega objekta prisotni predstavniki naročnika in je zato referenčni posel naročniku poznan in ve, da ga je izvajal izbrani ponudnik ter da je bila izvedena helikopterska elektromontaža, celo tudi helikopterska jeklomontaža in betoniranje.

Očitki v zvezi z referenco osebe A.I. so po navedbah naročnika neresnični, saj je izbrani ponudnik predložil referenco na obrazcu R6, z zahtevano vsebino in potrjeno s strani investitorja. Naročnik dalje poudarja, da ni zahteval, da supervisor izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del. Pogoje za odgovornega vodjo del v skladu z Zakonom o graditvi objektov mora izpolnjevati oseba, ki je v predmetnem poslu imenovana za odgovornega vodjo del. Vloga supervisorja je nadomestitev zahtevanih referenc, kolikor jih odgovorni vodja del nima. Naročnik je za supervisorja zahteval le, da predloži ustrezno referenco, kar je ponujeni supervisor tudi priložil. Da je na referenčnem objektu sodeloval kot odgovorni vodja del, pa ni potrebno, da izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v Republiki Sloveniji, temveč v državi, kjer je vodil referenčni posel.

Naročnik v zvezi z dovoljenjem za deponije izbranega ponudnika opozarja, da je zahteval od ponudnikov le, da si na lastne stroške zagotovijo na območju Republike Slovenije začasna skladišča oziroma deponije v neposredni bližini trase daljnovoda za ves material, ki ga bodo potrebovali pri izvedbi posla. Zahtevana je bila predložitev izpolnjene izjave s priloženimi fotokopijami sklenjenih pogodb za najem in varovanje začasnih skladišč, vključno z zavarovanjem. V primeru deponij izven dosega poti, navedenih v elaboratu dostopnih poti, pa je moral ponudnik predložiti tudi soglasje upravljavcev za uporabo le-teh. Izbrani ponudnik je predložil zahtevano izjavo (Obrazec 12), v kateri so navedene parcelne številke s katastrskimi občinami, kar je po mnenju naročnika natančnejša navedba od naslova, zato mu zadošča, predložil pa je tudi pogodbe z lastniki navedenih zemljišč, pogodbo o zavarovanju, pogodbo o varovanju in dovoljenje občine za uporabo cest. Iz navedenih dokazil izhaja, da je izbrani ponudnik dogovorjen in ima deponije na razpolago. Kar se tiče drugih dodatnih morebitnih dovoljenj, naročnik ni zahteval njihove predložitve v fazi ponudbe, temveč je zahteval, da morajo ponudniki pridobiti ustrezna dovoljenja, s čimer je nakazal, da je to v njihovi domeni in ne morda v naročnikovi. S podpisom izjave o izpolnjevanju pogojev so ponudniki ta pogoj sprejeli in potrdili, da se z njim strinjajo.

Glede overitve potrdil za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb naročnik navaja, da je očitek vlagatelja brezpredmeten, saj takšne overitve naročnik ni zahteval. Naročnik je zahteval le izdajo potrdil s strani pristojnih organov, kolikor gre za tujo pravno osebo oziroma za tuje državljane. Izbrani ponudnik je priložil originalna potrdila s strani svojih državnih organov in njihove uradne prevode,v skladu z zahtevami naročnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 7. 2011 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je podal tudi stališča do posameznih naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 7. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je od izbranega ponudnika dne 27. 7. 2011 pridobila dodatna pojasnila in dokazila, na podlagi 21. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je najprej opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo in v ta namen od vlagatelja dne 26. 7. 2011 pridobila pojasnila in dokazila, v zvezi s pooblastili za zastopanje oziroma za vložitev zahtevka za revizijo, ki sta jih ponudnika dala pooblaščencu, odvetniku mag. Janezu Tekavcu. Na podlagi pridobljenih pojasnil Državna revizijska komisija ugotavlja, da so priložena pooblastila ustrezna.

Pooblastilo za družbo VLB Leitungsbau GmbH & Co KG, Obdacherstrasse 500, Bad St. Leonhar, Avstrija je dal direktor Siegfried Vallant, ki je poslovodja družbe, torej zakoniti zastopnik družbe (tudi nosilec obrtne dejavnosti). Iz Izpiska iz obrtnega registra, priloženega v ponudbi, izhaja, da sta poslovodji komanditne družbe VLB Leitungsbau GmbH & Co KG Siegfried Vallant (imetnik obrti) in Hermann Richard Joham (imetnik obrti). Kot to pojasni vlagatelj, v registru ni vpisano skupno zastopanje, Hermann Richard Joham pa je vpisan v register le kot nosilec obrtne dejavnosti in nima poslovodnih pooblastil. Navedeno potrjuje tudi potrdilo, ki ga je vlagatelj priložil pojasnilom, in sicer uradno potrdilo notarja, izdano na podlagi izvedenega vpogleda v elektronsko voden register podjetij, ki ga vodi Deželno sodišče v Celovcu. Potrdilo potrjuje, da je Siegfried Vallant edini pooblaščeni zastopnik za samostojno zastopanje, direktor družbe VLB Leitungsbau GmbH, ter da je navedena družba edini družbenik družbe VLB Leitungsbau GmbH & Co KG in jamči s svojim celotnim premoženjem. Vlagatelj še pojasni, da je družba VLB Leitungsbau GmbH & Co KG dvojna komanditna družba, pri kateri posle, enako kot v slovenski pravni ureditvi, vodi ista oseba kot pri osebno odgovornem družbeniku, komplementarju (družba VLB Leitungsbau GmbH) in dvojni komanditni družbi (VLB Leitungsbau GmbH & Co KG), to je direktor Siegfried Vallant. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da je pooblastilo za zastopanje družbe VLB Leitungsbau GmbH & Co KG ustrezno.

V okviru pooblastila za zastopanje družbe Ovit Zrt., KörvasĂşt sor 105, Budapest, Madžarska, je bilo ugotovljeno neskladje med podatki iz pooblastila, ki sta ga dala direktor Varga Andras in direktor Vamos Attila in podatki iz prevoda Izpiska iz sodnega registra, predloženega v ponudbi, iz katerega izhaja, da sta zastopnika navedene družbe (ki zastopata skupno) osebi Andras Bilik in Attila Vamos. Po pridobljenih pojasnilih vlagatelja in pregledu izvirnika Izpiska iz sodnega registra je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napačnega prevoda podatkov o zastopniku Varga Andras, in sicer namesto pravilno Varga Andras je bilo napačno prevedeno Andras Bilik. Vlagatelj je pojasnilom priložil ponovni prevod Izpiska iz sodnega registra (dan s strani istega tolmača), ki pravilno navaja podatke o zastopnikih, ki ustrezajo tudi podatkom v pooblastilu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo tudi pooblastilo za zastopanje družbe Ovit Zrt., KörvasĂşt sor 105, Budapest, Madžarska, ustrezno.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka oddaje in revizije javnega naročila ter v listine in povezave do spletnih strani, ki jih vlagatelj prilaga (predlaga) kot dokaz v zahtevku za revizijo, oziroma izbrani ponudnik v odgovoru na zahtevek na revizijo ter pojasnilu Državni revizijski komisiji.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi. Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila z dne 13. 6. 2011 izhaja, da je naročnik prejeti ponudbi razvrstil glede na merila in nato pregledal in ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika (ki je bila ugodnejša od ponudbe vlagatelja) in odločil, da izbranemu ponudniku odda naročilo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS), v povezavi z določili razpisne dokumentacije, s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil kot nepopolne.

Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je po definiciji 17. točke 1. odstavka 2. člena ZJNVETPS ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJNVETPS pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona ter izbrati ponudnike v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona. V odprtem postopku naročnik odda javno naročilo potem, ko: a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona. Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJNVETPS mora naročnik v odprtem postopku pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Pogoji lahko vključujejo tudi zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in/ali kadrovske sposobnosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpodbija ravnanje naročnika v delu, ki se nanaša na priznanje ekonomske in finančne sposobnosti izbranemu ponudniku. Gre za pogoj, ki ga je naročnik določil v točki 4.5 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo) in se je glasil:

"Dokazila o ekonomsko-finančni sposobnosti:
- Izpolnjen obrazec Poročilo o finančnem stanju ponudnika (Obrazec -F1), ki izkazuje, da je ponudnik v vsakem od navedenih let (2008 in 2009) dosegel prihodek najmanj v višini 2-kratnika ponudbene vrednosti (v primeru skupnega nastopa se ta pogoj lahko izpolnjuje kumulativno; skupaj vsi soponudniki) in dobiček po obdavčenju (v primeru skupnega nastopa mora ta pogoj izpolnjevati vsak od soponudnikov) ali (v primeru, da ima ponudnik izgubo), da je imel v letu 2008 in 2009 kapitala najmanj v višini ponudbene vrednosti (v primeru skupnega nastopa se pogoj lahko izpolnjuje kumulativno; skupaj vsi soponudniki).
- Obrazec S.BON, izdan s strani AJPES-a, ki izkazuje, da ima ponudnik za leto 2009 in na dan pred sestavitvijo informacije bonitetno oceno od SB1 do vključno SB5 ali ustrezno bonitetno poročilo ene od bonitetnih hiš, ki izkazuje najmanj povprečno plačilno sposobnost (v primeru skupnega nastopa mora ta pogoj izpolnjevati vsak od soponudnikov in vsak podizvajalec, ki bo izvedel več kot 20 % del, glede na ponudbeno ceno, razvidno iz pogodb, navedenih v točki 4.13 te razpisne dokumentacije).
- Revizorjevo poročilo, ki izkazuje, da ima ponudnik ob oddaji ponudbe poravnane vse svoje zapadle obveznosti. Datum revizorjevega poročila ne sme biti starejši več kot 90 dni od datuma oddaje ponudbe (v primeru skupnega nastopa mora ta pogoj izpolnjevati vsak od soponudnikov).

Ponudnika, ki ne bo izpolnjeval navedenih pogojev (ali katerega od pogojev ne bo možno preveriti, npr. boniteta nedoločljiva), bo naročnik izločil kot nesposobnega za izvedbo tega posla."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da predložena bonitetna ocena ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb ne more biti resnična in poštena, kar vlagatelj dokazuje z izkazom poslovanja za prvi kvartal leta 2011 (Izvještaj poslovodstva za I-III, 2011 godina, Zagreb, 20. travnja 2011. godine), iz katerega naj bi bile razvidne dolgoročne in kratkoročne obveznosti ter izguba.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 26. 5. 2011 ugotavlja, da je izbrani ponudnik za izkazovanje zahtevanega pogoja pod drugo alinejo točke 4.5 navodila, za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, predložil Bonitetno poročilo, izdano dne 6. 5. 2011 ter Informacijo o boniteti BON-1, izdano dne 28. 4. 2011.

Državna revizijska ugotavlja, da vlagatelj izpodbija resničnost oziroma poštenost listin v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj sumi, da so podatki iz priloženih listin o ekonomsko-finančni sposobnosti izbranega ponudnika neresnični, pri čemer izhaja iz podatkov o višini obveznosti in izgube za obdobje prvi kvartal (prve tri mesece) leta 2011, ki jih je vlagatelj pridobil na spletu in jih prilaga kot dokaz.

V zvezi z navedenimi očitki je potrebno najprej ugotoviti, da naročnik ni zahteval podatkov o višini obveznosti in morebitne izgube (za prvi kvartal leta 2011) kot merodajnih za ugotavljanje ekonomsko-finančne sposobnosti. Naročnikova zahteva se je glasila, da mora ponudnik izkazati bonitetno oceno od SB1 do vključno SB5, ki izkazuje, da ima ponudnik za leto 2009 in na dan pred sestavitvijo informacije bonitetno oceno od SB1 do vključno SB5 (kar ponudnik dokaže z Obrazcem S.BON AJPES-a) oziroma najmanj povprečno plačilno sposobnost (kar ponudnik dokaže z bonitetnim poročilom bonitetne hiše).

Dalje gre ugotoviti, da zgolj dvomi vlagatelja v resničnost podatkov (ki izhajajo iz podatkov, ki jih je vlagatelj pridobil na spletu) in ne konkretne trditve, podkrepljene z dokazi, ki bi dokazovale drugačne podatke, torej, da ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb nima bonitetne ocene od SB1 do vključno SB5, oziroma povprečne plačilne sposobnosti, ne zadostujejo za presojo revizijskih trditev. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določil 7., 212. in naslednjih členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja v postopkih revizije oddaje javnih naročil za vprašanja, ki jih ZRPJN ne ureja, izhaja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v skladu s katerim mora (smiselno za revizijski postopek) vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve ter ponuditi dokaze, na podlagi katerih je dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah opozorila, da so lahko predmet njene presoje le konkretizirane kršitve ter da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje ali sklepanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija revizijskih očitkov vlagatelja o domnevni neresnični bonitetni oceni ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, ni presojala.

Enako velja ugotoviti za revizijske očitke vlagatelja, da je iz podatkov v medijih mogoče razbrati, da družba Dalekovod, d.d. Zagreb zamuja s plačilom plač ter da je dolžna dobaviteljem in da je družba najela kredit za poravnavo zapadlih obveznosti do države, dobaviteljev in ostalih. Vlagatelj kot dokaz prilaga članek iz spletne strani Vecernji.hr z dne 8. 3. 2011 z naslovom "Dalekovod se po modelu A zadužio za 240 mil. kn, da bi vratio dugove", članek z dne 10. 5. 2011 z naslovom "U Dalekovodu plaÄ"e manje 30 %, 100 radnika poslano na čekanje" in dopis Dalekovoda, d.d. Zagreb, 8. ožujka 2011. godine, naslovljenega na Zagrebačko burzo, z naslovom "Obavijest, Dalekovod ugovorio srednjoročno financiranje aranžiranjem klupskog kredita kod domaÄ"ih banaka i smanjuje obveze po izdanim komercijalnim zapisima". Navedene listine vsebujejo določene informacije, vendar pa prav tako ne dokazujejo, da družba Dalekovod, d.d. Zagreb ne bi imela zahtevane bonitete oziroma plačilne sposobnosti. Poleg tega gre opozoriti, da gre za informacije, ki jih navajajo mediji oziroma so izdane za drugačen namen in ne morejo biti uporabljive kot verodostojen in prepričljiv dokaz v postopku revizije.

Vlagatelj v okviru pogojev za izkazovanje ekonomsko-finančne sposobnosti izbranega ponudnika izpodbija tudi predloženo revizorjevo poročilo za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, tako po vsebini (ker naj ne bi potrjevalo, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti), kot po formi (ker naj ne bi vsebovalo obveznih sestavin skladno s predpisi in ker ga naj ne bi podpisal pooblaščeni revizor).

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji za dokazovanje pogoja iz tretje alineje točke 4.5 navodila za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb predložil poročilo revizijske družbe P. iz Zagreba, izdano dne 9. 5. 2011. Iz poročila izhaja, da navedena družba po vpogledu v poslovne knjige Dalekovoda, d.d. Zagreb potrjuje, da Dalekovod, d.d. Zagreb nima zapadlih obveznosti do države in finančnih institucij na dan 31. 3. 2011, ki niso redno poravnane do današnjega datuma (9. 5. 2011) in da družba redno poravnava vse svoje obveznosti do dobaviteljev v skladu z dogovorjenimi pogoji za poravnavo navedenih obveznosti ter na dan 31. marca 2011 zoper družbo ne obstajajo vloženi pritožbeni postopki s strani njenih dobaviteljev za zapadle obveznosti.

Državna revizijska komisija iz navedene vsebine poročila ne ugotavlja dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, in sicer da poročilo ne potrjuje, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti. Nasprotno, poročilo potrjuje, da ponudnik Dalekovod, d.d. Zagreb nima obveznosti niti do države in finančnih institucij, ki ne bi bile redno poravnane, niti do dobaviteljev, katerih obveznosti ponudnik redno poravnava skladno z dogovorjenimi pogoji. Vlagateljevi očitki, da iz poročila izhaja zgolj to, da je družba do 9. 5. 2011 poravnala obveznosti do države, ki so zapadle do 31. 3. 2011 in da zaradi zamud pri plačilih dobavitelji niso vložili pritožb, zato ne držijo.

Neutemeljen po oceni Državne revizijske komisije je tudi očitek vlagatelja, da je revizorjevo poročilo neustrezno iz razloga, ker iz njegove vsebine ne izhaja, da je bil glede ugotovitev narejen pregled, pač pa le, da oseba J.G. (podpisnik poročila) to potrjuje po svojem vedenju. Iz poročila namreč izhaja, da je bil opravljen pregled v poslovne knjige in je na podlagi tega izdano potrdilo glede poravnanih zapadlih obveznosti, iz česar velja zaključiti, da je bil narejen pregled poslovnih knjig.

Vlagatelj nasprotuje ustreznosti revizorjevega poročila tudi iz razloga, ker naj ne bi ustrezalo hrvaškemu Zakonu o reviziji in mednarodnim revizijskim standardom (standardu MSS 4400 - Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami), saj naj ne bi vsebovalo vseh obveznih sestavin po navedenih predpisih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru zahtevanega pogoja pod tretjo alinejo točke 4.5 navodila zahteval, da ponudnik predloži revizorjevo poročilo, ki mora izkazovati, da ima ponudnik ob oddaji ponudbe poravnane vse svoje zapadle obveznosti. Naročnik ni postavil zahteve, da mora poročilo vsebovati vse (minimalne) obvezne sestavine po predpisih države, v kateri je sestavljeno oziroma kjer ima ponudnik sedež, zato da mu bo priznal ustreznost. Zato ni mogoče podati zaključka, da predloženo revizorjevo poročilo za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb ne ustreza naročnikovi zahtevi oziroma ni mogoče zaključiti, da zgolj zaradi tega, ker predloženo poročilo ne vsebuje vseh sestavin in izjav, ki jih vlagatelj navaja kot obvezne, poročilo ni bilo pripravljeno skladno s predpisi in mednarodnimi revizijskimi standardi.

V zvezi s podpisom revizorjevega poročila pa je Državna revizijska komisija pridobila dodatna pojasnila od izbranega ponudnika, na podlagi katerih je ugotovila, da sicer drži zatrjevano dejstvo vlagatelja, da podpisnik poročila, oseba J.G. ni pooblaščeni revizor in ni vpisan v register pooblaščenih revizorjev v Hrvaško revizijsko zbornico. Navedena oseba je partner revizorske družbe P., ki je pripravila poročilo za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, s funkcijo prokurista, kar izhaja tudi iz priloženega izpiska iz sodnega registra (Izvadak iz sudskog registra, izdan s strani Trgovačkog suda u Zagrebu) in ima pravico podpisovanja in zastopanja družbe, samostojno in posamično. Skladno z internimi pravilniki družbe P. ima navedena oseba vse pravice podpisovanja dopisov in potrdil, ki so rezultat postopkov revizije, definirane v Zakonu o reviziji. Navedeno izbrani ponudnik dokazuje s pisno obrazložitvijo družbe P., v katerem družba navaja, da je na zahtevo družbe Dalekovod, d.d. Zagreb, zaradi potreb prijave na predmetno javno naročilo, izvedla revizijski postopek oziroma revizijski pregled poslovnih knjig navedene družbe, da bi ugotovila izpolnjevanje pogojev po tretji alineji točke 4.5 navodila. Revizijski pregled poslovnih knjig je opravil pooblaščeni revizor, oseba V.T., ki izpolnjuje pogoje v skladu s 7. členom Zakona o reviziji in je vpisan v Hrvaško revizijsko zbornico. Isti revizor je na podlagi revizijskega pregleda pripravil potrdilo revizijske družbe P., z dne 9. 5. 2011, ki je sestavni del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in ga je podpisala oseba J.G. Izbrani ponudnik prilaga še pisno potrdilo družbe P., podpisano s strani pooblaščenega revizorja, osebe V.T. in naslovljeno na naročnika (poslano po elektronski pošti naročniku dne 7. 7. 2011). V potrdilu je navedeno, da je oseba V.T., kot pooblaščeni revizor, na podlagi naročila družbe Dalekovod, d.d. Zagreb za potrebe prijave na razpis za predmetno javno naročilo opravil pregled izpolnjevanja pogoja po tretji alineji točke 4.5 navodila, ki zahteva, da mora ponudnik predložiti revizorjevo poročilo, ki izkazuje, da ima ponudnik na dan ob oddaji ponudbe poravnane vse svoje zapadle obveznosti in izrecno izjavlja, da družba Dalekovod, d.d. Zagreb izpolnjuje pogoje iz te točke, saj nima neporavnanih zapadlih obveznosti na dan 31. 3. 2011.

Državna revizijska komisija iz navedenih pojasnil in dokazil zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zgolj zato, ker je priznal ustreznost revizorjevega poročila za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb, ki ga je podpisala oseba J.G., oziroma ni mogoče podati zaključka, da poročilo ni ustrezno in da ne izkazuje, da je imel navedeni ponudnik poravnane zapadle obveznosti.

Vlagatelj izpodbija tudi poročili revizorjev, ki jih je izbrani ponudnik priložil v ponudbi za ponudnika Elektroservisi, d.d. in ponudnika Dalekovod, d.o.o. Ljubljana, ker iz poročil naj ne bi bilo razvidno, da bi ponudnika imela poravnane vse obveznosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj slednji očitek utemelji zgolj s pavšalno navedbo, da naj bi bilo iz računovodskih izkazov ponudnika Elektroservisi, d.d. razvidno, da ima ponudnik obveznosti na primer tudi do finančnih institucij, zaposlenih in države, ki jih revizor v poročilu ne omenja. Vlagatelj pri tem ne navaja oziroma ne predloži dokazila o zatrjevanih računovodskih izkazih, da bi Državna revizijska komisija lahko preverila, ali so trditve vlagatelja resnične. Tako niti ni jasno, katere računovodske izkaze je imel vlagatelj v mislih in kje jih je našel. Četudi bi imel ponudnik morebitne obveznosti, pa to nujno še ne pomeni, da gre za zapadle. Naročnik je namreč zahteval poročilo, ki mora izkazovati, da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti.

Glede revizijskega očitka o neustreznem revizorjevem poročilu za ponudnika Dalekovod, d.o.o. Ljubljana pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ga vlagatelj z ničemer ne pojasni in ne dokaže. Medtem ko je izbrani ponudnik k odgovoru na zahtevek za revizijo priložil kot dokaz pojasnilo pooblaščenega revizorja (družbe, ki je pripravila poročilo, predloženo v ponudbi) z dne 30. 6. 2011, iz katerega izhaja, da navedeno poročilo zajema vse obveznosti družbe, tudi obveznosti do finančnih institucij, zaposlenih in države, iz česar velja zaključiti, da revizorjevo poročilo za ponudnika Dalekovod, d.o.o. Ljubljana izkazuje, da je imel ponudnik na dan 16. 5. 2011 (ko je bila opravljena preveritev pooblaščenega revizorja) poravnane vse zapadle obveznosti.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem revizijske očitke vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izkazal zahtevane ekonomsko-finančne sposobnosti, kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo izpodbija ustreznost predloženih referenc izbranega ponudnika, iz razloga, ker reference naj ne bi bile predložene na predpisanih obrazcih (R1, R2-1, R2-2, R3, R4.1, R4.2 in R6), oziroma ker vsebina predloženih referenc naj ne bi ustrezala predpisani vsebini.

Naročnik je v konkretnem primeru pogoj za izkazovanje tehnične sposobnosti določil v točkah 3.1 (Reference ponudnika), 3.2 (Reference proizvajalca jeklenih konstrukcij), 3.3. (Reference dejanskega izvajalca gradbenih del), 3.4 (Reference dejanskega izvajalca za montažo jeklenih konstrukcij) in 3.5 (Reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del). Za vsako od navedenih referenc je naročnik zahteval, da morajo biti reference podane na obrazcu, ki ga je naročnik vnaprej predpisal.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik naj ne bi podal reference na povsem enakih obrazcih, ki jih je predpisal naročnik, ne more privesti do zaključka, da so reference neustrezne. Pri presoji ustreznosti reference je namreč potrebno primerjati vsebino in ne formo, kar izhaja že iz narave pogoja, saj je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti in z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Četudi ponudnik v ponudbi uporabi svoje obrazce (kar je po mnenju Državne revizijske komisije sicer običajna praksa), ki po obliki ne ustrezajo povsem s strani naročnika predpisanim obrazcem, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali zaradi tega vsebina obrazca ne potrjuje vsega, kar je zahteval naročnik.

Ker pa vlagatelj v obravnavanem primeru zgolj pavšalno navaja, da vsebina obrazcev ni enaka predpisani vsebini, Državna revizijska komisija revizijskega očitka ni presojala, saj ne more in ne sme nadomestiti trditvene in dokazne podlage vlagatelja. Poleg tega ne gre prezreti dejstva, na katerega utemeljeno opozarja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da so referenčna potrdila izbranega ponudnika v izvirniku zapisana v tujem jeziku in nato prevedena v slovenski jezik, zaradi česar po oceni Državne revizijske komisije ne gre izključiti morebitnih manjših odstopanj v zapisu izrazov. Kot pa že navedeno, je bistvena vsebina referenčnih potrdil, glede katere pa vlagatelj ni podal ustreznih konkretiziranih očitkov, torej, katerih konkretnih vsebin (ki jih je naročnik predpisal z obrazcem R1, R2-1, R2-2, R3, R4.1, R4.2 in R6) določeno referenčno potrdilo ne vsebuje.

Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija ustreznost referenčnega potrdila dejanskega izvajalca elektromontažnih del (Obrazec R4.1), ker potrdilo naj ne bi navajalo, da gre za dela pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda, medtem ko naj bi bilo pri referenci dejanskega izvajalca helikopterskih elektromontažnih del (Obrazec R4.2) po trditvah vlagatelja v izjavi investitorja navedeno, da so bile izvedene napeljave in obešanja s pomočjo helikopterja, zahtevano pa je bilo, da so bila izvedena helikopterska elektromontažna dela pri izgradnji elektroenergetskega objekta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji postavil naslednji pogoj v okviru reference dejanskega izvajalca elektromontažnih del (točka 3.5 navodila):

"3.5.1 Izvajalec elektromontažnih del (montaža obesnega in spojnega materiala, izolatorjev, vodnikov ter OPGW z obesnim materialom) mora imeti vsaj eno referenco izvedene elektromontaže 400 kV (ali višjega napetostnega nivoja) daljnovoda v minimalni dolžini 19 km v zadnjih 5 letih )od vključno leta 2006 naprej) na območju ENTSO-E. Reference morajo biti podane na obrazcu: Obrazec - R4.1 "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca elektromontažnih del" priložen.
3.5.2 Izvajalec elektromontažnih del mora imeti vsaj eno referenco izvedene helikopterske elektromontaže 400 kV (ali višjega napetostnega nivoja) daljnovoda v minimalni dolžini 10 km v zadnjih 5 letih (od vključno leta 2006 naprej) na območju ENTSO-E. Reference morajo biti podane na obrazcu: Obrazec - R4.2 "Potrdilo o referencah dejanskega izvajalca helikopterske elektromontaže" priložen."

Kot to pravilno ugotavlja vlagatelj, je naročnik v Obrazcu R4.1 zahteval referenco pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda, saj se je izjava investitorja v obrazcu glasila: "Izjavljamo, da je dejanski izvajalec (družba)â?? izvedel elektromontažna dela (montaža obesnega in spojnega materiala, izolatorjev, vodnikov ter OPGW z obesnim materialom) pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda â??"

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je izbrani ponudnik za izpolnjevanje pogoja pod točko 3.5.1 navodila predložil pet referenčnih potrdil na Obrazcu - R4.1 (zahtevano je bilo le eno) in da od navedenih petih potrdil dve potrdili (investitorja iz Črne gore in investitorja iz Albanije), ki sta v izvirniku zapisani v tujem jeziku, v uradnem prevodu (ki ga je pripravil sodni tolmač) potrjujeta, da je šlo za dela pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda. Državna revizijska komisija je namreč pri presoji spornih dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na vsebino ponudbene dokumentacije, vezana na besedilo oziroma podatke iz uradnih prevodov. Skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZJNVETPS se za presojo spornih vprašanj vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, razen če je bila razpisna dokumentacija ali njen del podan v tujem jeziku. Naročnik pa je v točki 2 navodila navedel, da mora ponudnik ponudbo izdelati v slovenskem jeziku, prevod pa mora opraviti sodni tolmač. Ker torej dve predloženi referenčni potrdili, v uradnem prevodu, potrjujeta, da je šlo za dela pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta - daljnovoda, je Državna revizijska komisija revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija dalje iz ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji za izpolnjevanje pogoja pod točko 3.5.2 navodila predložil dve referenčni potrdili na Obrazcu - R4.2, v katerih je sicer navedeno, da je izbrani ponudnik izvedel napenjanje in obešanje vodnikov s pomočjo helikopterja pri izgradnji elektroenergetskega objekta - daljnovoda. Kot to ugotavlja vlagatelja, je naročnik v Obrazcu - R4.2 v izjavi investitorja zapisal drugače: "Izjavljamo, da je dejanski izvajalec (družba) â?? izvedel helikopterska montažna dela pri izgradnji elektroenergetskega objekta - daljnovoda â??".

Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je glede na dejstvo, da naročnik v zahtevi ni konkretno opredelil, katera konkretna helikopterska montažna dela je moral ponudnik izvesti, zato da bi mu naročnik priznal ustreznost reference, mogoče kot ustrezni priznati tudi referenci izbranega ponudnika, ki v okviru vsebine del navajata napenjanje in obešanje vodnikov s pomočjo helikopterja pri izgradnji elektroenergetskega objekta - daljnovoda. Kot je mogoče razumeti naročnikovo zahtevo, bi namreč lahko zadostovala kakršnakoli montažna dela pri izgradnji elektroenergetskega objekta - daljnovoda, le da so bila izvedena s pomočjo helikopterja.

Kolikor bi naročnik morebiti ocenil, da je referenčna vsebina pomanjkljiva (ali premalo konkretizirana), pa bi lahko, glede na zakonsko določbo 82. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v primeru, da sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe ter določbo iz točke 3.7.3 navodila, s katero si je naročnik pridržal pravico preveriti reference in točko 3.7.4 navodila, kjer si je naročnik dopustil celo možnost ogleda referenčnega objekta, od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe oziroma preveritev podatkov iz referenčnega potrdila. ZJNVETPS pri tem v 82. členu še določa, da naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Ker pa so bili, po navedbah naročnika, v enem od referenčnih poslov pri izgradnji objekta prisotni predstavniki naročnika in je zato referenčni posel naročniku poznan, Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre za dejstva, katera je lahko preveril naročnik sam. Potrebno je namreč upoštevati pomen izkazovanja tehnične usposobljenosti ponudnika, ki je v tem, da si naročnik zagotovi ustrezno sposobnega ponudnika; kolikor naročnik s ponudnikom še ni imel izkušenj, potem potrebuje reference (priporočila) naročnikov referenčnih poslov; kolikor je naročnik že imel izkušnje s ponudnikom oziroma so mu posli znani, pa je verjetno pričakovati, da dodatne potrditve posla, poleg potrjene reference, ne potrebuje. V okviru postopka revizije pa je vlagatelj tista stranka, ki mora dokazati kršitve naročnika, ki se nanašajo na priznanje usposobljenosti izbranemu ponudniku, oziroma dokazati, da določena referenca ne izpolnjuje vsebinskih zahtev iz razpisne dokumentacije. Zgolj dejstvo, da referenčno potrdilo ne vsebuje točno tako določenih izrazov, kot jih navede naročnik v zahtevah, pa še ne zadostuje za ugotovitev, da je referenca neustrezna. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu zavrnila revizijske očitke vlagatelja.

Med strankama je dalje sporno izpolnjevanje kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo za ponujenega supervisorja izbranega ponudnika, osebo A.I., zatrjuje, da ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo del in da nima predloženih referenc skladno z Obrazcem R6.

Naročnik je pogoje za supervisorja navedel v točki 3.6.3 navodila, ki se je glasila:

"Kolikor ponudnikov odgovorni vodja del ne razpolaga z referenco, zahtevano v točki 3.6.2, mora ponudnik zagotoviti stalno prisotnost fizične osebe "supervisorja", ki izkazuje, da je pri referenčnem poslu sodeloval kot odgovorni vodja del (priložiti ustrezna dokazila). Njegovo referenco mora investitor referenčnega posla posebej potrditi. Obrazec - R6 "Potrdilo o referencah odgovornega vodje del - supervisor" priložen."

Državna revizijska komisija iz tako zapisane zahteve naročnika ocenjuje, da je potrebno slediti naročniku v tem, da ni zahteval, da bi moral supervisor izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo del po Zakonu o graditvi objektov, kot je to naročnik zahteval za odgovornega vodjo del v točki 3.6.1 navodila, kjer je navedel, da morajo odgovorni vodja del, odgovorne vodje posameznih del za elektromontažna dela, strojna dela gradbena dela in odgovorni geodet izpolnjevati pogoje skladno z ZGO-1 (priložiti ustrezna dokazila).

Kot to navaja naročnik, in čemur ni mogoče nasprotovati, je vloga supervisorja v konkretnem primeru nadomestitev zahtevanih referenc za odgovornega vodjo del, ki jo je naročnik zahteval v točki 3. 6. 2 navodila, kjer je navedel, da mora odgovorni vodja del izkazati, da je pri referenčnem poslu iz točke 3.1 sodeloval kot odgovorni vodja del (Obrazec - R5). Kolikor torej ponujeni odgovorni vodja del nima zahtevane reference, je naročnik dopustil možnost, da ponudnik poleg odgovornega vodjo del zagotovi tudi stalno prisotnost fizične osebe, supervisorja, za katerega pa je naročnik zahteval zgolj ustrezno referenco. Da je mogoče slediti naročniku, pa ne izhaja samo iz zapisanih zahtev v razpisni dokumentaciji, temveč tudi na podlagi dejstva, da lahko supervisor izkazuje referenco, pridobljeno v tuji državi in torej ni potrebno, da izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v Republiki Sloveniji, kot to drugače meni vlagatelj, ki zatrjuje, da ponujeni supervisor ne izpolnjuje pogojev, ker ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev - pooblaščenih vodij del.

Vlagatelj za ponujenega supervisorja še zatrjuje, da referenca naj ne bi bila predložena v skladu z Obrazcem R6, ampak je dana izjava, ki niti vsebinsko niti formalno ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

V zvezi s slednjim očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni konkretiziran, saj vlagatelj z ničemer ne pojasni, zakaj predložena referenca po vsebini oziroma po formi ne ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, zaradi česar očitka ni mogoče meritorno obravnavati. Vlagatelj v točki V. zahtevka za revizijo sicer navede, da lahko po njegovem mnenju referenco izkaže le tista oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje po 77. oziroma 34.č členu ZGO-1, vendar, kot že ugotovljeno, gre za interpretacijo naročnikove zahteve s strani vlagatelja, ki je ni mogoče sprejeti, saj naročnik ni zahteval, da mora supervisor izkazati reference kot odgovorni vodja del po ZGO-1. Ker je izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen Obrazec - R6 in s tem zagotovil supervisorja, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni izkazal, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevane kadrovske sposobnosti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske navedbe, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dovoljenja za deponije in ni navedel naslovov skladišč skladno s točko 3.12 razpisne dokumentacije.

Naročnik je v točki 3.12 navodila (Začasna skladišča oziroma deponije) navedel:

"Ponudnik mora na lastne stroške na območju Republike Slovenije zagotoviti začasna skladišča oziroma deponije v neposredni bližini trase DV za ves material: jeklene konstrukcije, gradbeni material in elektro opremo (za čas od dobave do zaključka vseh del). Ponudnik mora izpolniti izjavo s priloženimi fotokopijami sklenjenih pogodb za najem in varovanje (24-urno) začasnih skladišč oziroma deponij do konca izgradnje, vključno z zavarovanjem. Po zaključku vseh del mora ponudnik vzpostaviti prvotno stanje na lastne stroške. Ob tem mora pridobiti ustrezna dovoljenja. V kolikor so deponije oddaljene izven dosega poti, navedenih v elaboratu dostopnih poti, mora ponudnik pridobiti soglasje upravljavcev za uporabo le-teh. Obrazec - 12 "Izjava o zagotavljanju začasnih skladišč in deponij" priložen."

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača revizijske očitke, da bi izbrani ponudnik v ponudbi moral predložiti dovoljenje za deponijo. Iz zapisane zahteve to nikjer ne izhaja, saj je naročnik zahteval zgolj podpisan in potrjen Obrazec 12 (Izjava o zagotavljanju začasnih skladišč in deponij) ter fotokopije sklenjenih pogodb za najem in varovanje z vključenim zavarovanjem, v primeru oddaljenosti deponij izven dosega poti pa še soglasje upravljavcev za uporabo le-teh, kar vse je izbrani ponudnik predložil (čemur vlagatelj tudi ne ugovarja). Naročnik je sicer res zapisal vsebino pogoja, da si mora ponudnik zagotoviti začasna skladišča oziroma deponije in ob tem pridobiti ustrezna dovoljenja, vendar pa ni hkrati zahteval, da mora biti dovoljenje že predloženo v ponudbi. Zato ni mogoče ugotoviti neizpolnjevanja zahtev naročnika, ki jih naročnik ni izrecno navedel v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj izpodbija tudi ustreznost Izjave - Obrazca 12 izbranega ponudnika, ker izbrani ponudnik v izjavi ni navedel naslovov skladišč, poleg tega pa na lokacijah, ki jih navaja izbrani ponudnik, po prepričanju vlagatelja ni mogoče pridobiti zahtevanega dovoljenja za deponije.

Državna revizijska komisija po vpogledu v Izjavo - Obrazec 12 izbranega ponudnika ugotavlja, da je vlagatelj pod rubriko "vpisati naslov deponij" zapisal podatke o katastrskih občinah in parcelnih številkah. Čeprav je naročnik predvidel vpis naslova deponij, pa zgolj zato, ker je izbrani ponudnik navajal podatke, s katerimi se tudi identificirajo nepremičnine, po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče sprejeti stališča, da izjava ni ustrezna. Potrebno je namreč upoštevati namen zahteve naročnika, ki je v tem, da si bo ponudnik zagotovil začasna skladišča oziroma deponije, naročnik pa v tej fazi želi zgolj podatke o lokaciji. Naročnik je sicer zahteval vpis podatkov o naslovih deponij, vendar pa navedene zahteve ne gre razumeti v strogo formalnem smislu, da ostali podatki o deponijah, ki prav tako identificirajo lokacijo, niso ustrezni. Podatki o katarski občini in parcelni številki namreč predstavljajo identifikacijski znak nepremičnine, po katerem se nepremičnina vodi v uradnih evidencah (kataster, zemljiška knjiga ipd.), iz česar gre zaključiti, da so navedeni podatki enakovredni zahtevanim in naročniku zadoščajo.

Glede navedb vlagatelja, da izbrani ponudnik na lokacijah ne more pridobiti dovoljenja za deponije, ker se določene nepremičnine nahajajo znotraj območja kmetijskih zemljišč, ostale nepremičnine pa se nahajajo v območju proizvodnih dejavnosti, kar vlagatelj izkazuje z izpiski prostorskega plana (namenska raba) občin, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe tudi v tem delu niso konkretizirane in ustrezno izkazane. Vlagatelj namreč ne pojasni in z ničemer (razen z izpiski, ki naj bi označevali namensko rabo) ne dokaže, zakaj na navedenih lokacijah izbrani ponudnik ne bo mogel pridobiti dovoljenja za deponije, glede na vsa ostala dokazila, ki jih je izbrani ponudnik priložil v ponudbi (najemne pogodbe). Tudi sicer gre za pogoj, ki ga bo moral izbrani ponudnik pridobiti v primeru, da bo sklenil pogodbo o oddaji naročila, saj naročnik ni zahteval dovoljenja za deponije že v fazi oddaje ponudbe, zato podatki o namenski rabi, ki jih kot dokaz prilaga vlagatelj, tudi ne morejo biti merodajni, saj ne izkazujejo (bodočega) stanja. S tem povezane revizijske očitke je zato potrebno zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija ravnanje naročnika še v delu, ki se nanaša na priznanje ustreznosti določenih listin, ki jih je izbrani ponudnik predložil za ponudnika Dalekovod, d.d, Zagreb, in sicer potrdilo o nekaznovanosti ponudnika, potrdilo o nekaznovanosti zakonitih zastopnikov ponudnika in potrdilo, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, saj bi po prepričanju vlagatelja navedene listine morale biti overjene skladno s 15. členom Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval naslednje pogoje:

"4.6 Soglasje (1) - datum soglasja ne sme biti starejši od štirih mesecev (obrazec soglasja priložen). V primeru, da ponudnik ni državljan RS oziroma nima sedeža v RS, mora namesto soglasja priložiti potrdilo pristojnega organa, da zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in potrdilo, da (kot pravna oseba, če to je) ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz 42. člena ZJN-2. Potrdili ne smeta biti starejši od štirih mesecev. Namesto soglasja lahko potrdila priložijo tudi subjekti, ki so državljani RS oziroma imajo sedež v RS.
4.7 Soglasje (2), dano s strani vseh zakonitih zastopnikov ponudnika - datum soglasja ne sme biti starejši od štirih mesecev (obrazec soglasja priložen). V primeru, da zakoniti zastopnik ni državljan RS, mora ponudnik namesto soglasja zanj priložiti potrdilo pristojnega organa, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz 42. člena ZJN-2. Potrdilo ne sme biti starejše od štirih mesecev. Namesto soglasja lahko potrdila priložijo tudi subjekti, ki so državljani RS oziroma imajo sedež v RS."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeni pogoji nanašajo na izkazovanje osnovne sposobnosti ponudnika, ki vključuje razloge za izločitev ponudnika po 42. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), katere lahko naročnik vključi v postopek na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZJNVETPS oziroma jih mora vključiti v postopek oddaje javnega naročila, kolikor gre za naročnika po prvem ali drugem odstavku 3. člena ZJNVETPS. Skladno s prvim odstavkom 42. člena ZJN-2 mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku: hudodelsko združevanje, sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti, pranje denarja. Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi goljufije zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (drugi odstavek 42. člena ZJN-2). Naročnik lahko zahteva od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo izjavo, da niso storili dejanj iz drugega odstavka tega člena. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo predložiti dokazila, da niso storili dejanj iz prejšnjega odstavka. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz drugega odstavka tega člena, naročnik lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz drugega odstavka tega člena, za katere menijo, da so potrebni. Če gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pridobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom.

Skladno s petim odstavkom 42. člena ZJN-2 naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče, je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju ali je proti njemu uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi. Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, naročnik lahko namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika. V primerih naročil, katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež.

Državna revizijska komisija, ob upoštevanju naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije in zakonskih določb, ugotavlja, da nikjer ne izhaja obveznost, ki jo zatrjuje vlagatelj, in sicer da morajo biti dokazila (potrdila), ki jih predložijo ponudniki, ki niso državljani RS oziroma nimajo sedeža v RS ter zakoniti zastopniki, ki niso državljani RS, overjena skladno z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01, v nadaljevanju: ZOLMP). Za naročnika je pomembno, da preveri vsebinsko izpolnjevanje osnovne sposobnosti ponudnika, kar mu zakon omogoča s predložitvijo dokazil pristojnih organov, koliko pa naročnik dvomi v predložena dokazila, ima možnost, da zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti ponudnikov, oziroma lahko zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež. Namen ZOLPM je drugačen, saj overitev listine po tem zakonu pomeni zgolj potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je javno listino podpisala in verodostojnosti odtisa pečata na njej ter nadaljnje potrditve (nadoveritve) verodostojnosti podpisov uradnih oseb in odtisov pečatov državnih organov na javni listini, z overitvijo po tem zakonu pa se ne potrjuje resničnost vsebine listine (3. člen). V postopku oddaje javnega naročila pa je bistvena prav vsebina dokazil, katero pa, kot že navedeno, lahko naročnik sam preveri pri izdajateljih dokazil in pristojnih organih, zaradi česar, po mnenju Državne revizijske komisije, ni potrebno, da bi se navedena dokazila (potrdila), oziroma verodostojnost njihovega podpisa in pečata, še dodatno potrjevala po postopku, ki ga predpisuje ZOLPM (kar bi lahko tudi precej oteževalo nastop tujih ponudnikov).

Ne glede na navedeno pa, kot že ugotovljeno, niti zakon niti naročnik za konkretni primer nista za ustreznost dokazil predpisala postopka overitve po ZOLPM, zaradi česar to ne more iti v škodo ponudniku. Ker je izbrani ponudnik za ponudnika Dalekovod, d.d. Zagreb in njegove zakonite zastopnike predložil izvirnike potrdil ministrstva, pristojnega za pravosodje ter pristojnega sodišča, ki so uradno prevedeni s strani sodnega tolmača (kot je to zahteval naročnik v 2. točki navodila), Državna revizijska komisija zaključuje, da ni razlogov, da bi naročnik ugotovil neustreznost predloženih potrdil.

Upoštevajoč vse ugotovljeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS in zahtevami razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno ter odločil, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu ponudniku. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR, odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Izbrani ponudnik je v odgovoru na zahtevek za revizijo z dne 6. 7. 2011 zahteval, da se vlagatelju v predmetnem revizijskem postopku naloži plačilo stroškov izbranega ponudnika, skladno s priloženim stroškovnikom.

ZRPJN izbranemu ponudniku ne daje posebnega položaja v postopku revizije oddaje javnega naročila. Določa le, da ga mora naročnik obvestiti o vloženem zahtevku za revizijo (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) in da je treba sklep Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo oziroma pritožbi vročiti tudi njemu (tretji odstavek 20. člena ZRPJN). 22. člen ZRPJN, ki ureja stroške revizijskega postopka, predvideva le povračilo stroškov vlagatelju zahtevka za revizijo in naročniku, ne pa tudi drugim osebam, ki sicer sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da za povračilo stroškov revizijskega postopka izbranemu ponudniku ni najti pravne podlage v ZRPJN, zato je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11. 8. 2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- DALEKOVOD, d.d., Marijana Čaviča 4, Zagreb, Hrvaška
- DALEKOVOD, d.o.o. Ljubljana, Zavetiška 1, Ljubljana
- ELEKTROSERVISI, d.d., Dobrave 6, Trzin
- Odvetniška družba Zdolšek, Miklošičeva 5, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran